| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
ŽRTEV
NAJ ODIDE IN NAJ SE NIKOLI NE VRNE
Kako ustaviti nasilje nad ženskami v
družini |
ARHITEKTKA
SVETUJE
Vetrolov in veža
|
 |
RODITI
BREZ BOLEČIN – PRIVILEGIJ SREČNIC?
Epiduralna analgezija |
EKOLOŠKO
PRIDELOVANJE
Z Biofacha 2007 |
DRUGAČNO
ZDRAVLJENJE
Homeopatija proti gripi |
OKRASNE RASTLINE
Za okna in balkone |
ZDRAVA
PREHRANA
Resnice in zmote |
IZ
ZELENJAVNEGA VRTA
Kardij in redkvica |
ODNOSI
MED NAMI
Nežno sprejmimo svoja čustva |
ZA
SPRETNE ROKE
Prenovljena bela bluza |
POKLICNI
PORTRET
Regina Križaj Babačić, balerina |
BRSKAMO
PO TRGOVINAH 1
Za sproščen korak |
SPOZNAJTE
JO
Vlasta Nussdorfer, državna tožilka |
RUMENE
STRANI
|
PRILOGA:
VESELI VELIKONOČNI PRAZNIKI
dom naj zaživi * pogrinjki za praznično mizo * dodatki
in darilca * izdelajmo sami |
PO
SVETU
Ekvador |
BRSKAMO
PO TRGOVINAH 2
Za dolgo, vroče poletje |
IZ
SVETOVALNE PRAKSE
Spolna zloraba otrok |
MODNI
NASVETI
V lastnem slogu |

|
Posebna
priloga: JAJČNE JEDI
Preskušeni recepti
S kulinaričnega gledišča so jajca skoraj idealna. Obnesejo
se, kjerkoli jih uporabiš, v slanih in sladkih jedeh,
kot sestavina juh, glavnih jedi, prilog, solat, sladic,
peciva. In vedno imajo sezono. Čim bolj sveža so jajca,
tem vrednejša je njihova vsebina. Uporabna so štiri tedne,
če jih hranimo v hladilniku, najbolj okusna pa so takrat,
ko so stara štiri do deset dni. Pripravili smo 19 receptov
za jedi iz te okusne in uporabne »surovine«. Še posebno
prav nam bodo prišli po velikonočnih praznikih, ko navadno
ne vemo, kam s takšno množico pirhov. |
 |
POSEBNA
PRILOGA: MODNI ALBUM POMLAD - POLETJE 2007
Vsako sezono vznemirjeno in radovedno pričakujemo nove
kreacije slovenskih oblikovalk, ki na straneh modnega
albuma že peto sezono predstavljajo svojo ustvarjalnost,
svoje videnje trenutne mode. Nekatere med njimi so že
naše stare znanke, vedno pa se pridružijo tudi nove,
tako da imamo vse pestrejši izbor oblačil, primernih
za nošnjo od jutra do večera in za dogodke, ko želimo
še posebno blesteti.
NAGRADNI NATEČAJ: NAJLEPŠI
CVETOČI KOTIČEK
Na vrtu, balkonu ali terasi imamo običajno kotiček,
v katerem si radi odpočijemo, poklepetamo s prijatelji
ali v miru opazujemo življenje v našem zelenem raju.
Da se v njem počutimo še bolje, ga obdamo s cvetlicami
in različnimi dodatki. In kadar nam ureditev kotička
posebno uspe, smo nanj tudi ponosni. Za vse, ki so pripravljeni
rezultate svojega dela deliti z nami in našimi bralci,
razpisujemo nagradni fotonatečaj.
|
 |
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| ŽRTEV
NAJ ODIDE IN NAJ SE NIKOLI NE VRNE
Kako ustaviti nasilje nad ženskami v družini
Osnovne človekove pravice žensk – varnost, življenje v
miru, odločanje o lastnem življenju so lahko najbolj »dosledno«
in brutalno teptane in kršene prav v sferi intimnosti –
v družini. Celo do te mere, da je ogroženo življenje. Zakaj
navadno traja toliko časa, da se ženska odloči za pomoč,
in kako učinkovita je ta? Kakšne so pristojnosti centrov
za socialno delo?
|
 |

| RODITI
BREZ BOLEČIN – PRIVILEGIJ SREČNIC?
Epiduralna analgezija
O tem, da naj bi bil porod brez bolečin pravica vsake
porodnice, če tako želi, smo tudi pri nas čedalje bolj
ozaveščeni: tako zdravstveno osebje v porodnišnicah,
kjer porode vodijo, kot tudi splošna javnost. Kljub temu
da se o epiduralni analgeziji čedalje več govori in piše,
pa žal še vedno ne moremo govoriti o pravici, pač pa
bolj o možnostih, pa še teh bolj ali manj omejenih.
|
 |

| MENIMO,
DA JE BITI SIT NAŠA PRAVICA
Resnice in zmote o zdravi prehrani
Najbolj škodljivi niso E-ji. - Naši največji in najpogostejši
napaki sta, da jemo preveč in preveč enolično. E-ji so
samo kaplja v morju naših nezdravih razvad! - Če dan na
dan jemo na primer le koruzne kosmiče, koruzni kruh, polento,
koruzni čips, pokovko itd., jemo enolično, čeprav jemo
različne jedi. Ob tem se nam še zdi, da nismo jedli nič
škodljivega. - Občutek lakote, ki pesti mnoge, je pogosto
posledica prepričanja, da imamo pravico biti vseskozi siti.
To je le nekaj izjav iz zanimivega pogovora z dr. Milico
Kač z Biotehniške fakultete o zdravi prehrani.
|
|

| NEŽNO
SPREJMIMO SVOJA ČUSTVA
Odnosi med nami
Naš način življenja spremljajo jeza, nezadovoljstvo, neprijaznost
in nestrpnost, posledice tega pa so lahko zelo boleče.
Običajno reagiramo na čustva tako, da jih potlačimo, se
jim popolnoma prepustimo, da nas odnesejo s sabo, ali pa
za njih krivimo druge. Kdor jeze ne povrne z jezo, reši
dva: sebe in drugega, pravi stari rek. Da je možno živeti
mirno tudi v najtežjih trenutkih, ko se pojavijo neprijetna
čustva, nam je odkrila Acharya Barbara Maertens iz Nemčije.
|
|
CVETOČE
ZASADITVE ZA OKNA IN BALKONE
Okrasne rastline
Razmisliti bo treba, kaj bomo posadili v posode in korita,
ki jih bomo postavili na okna, balkone in terase. Izbira
je pestra, vse je odvisno le od našega okusa in časa, ki
ga bomo lahko posvetili rastlinam. Zasaditev je lahko bolj
ali manj cvetoča. Če smo pogumnejši, lahko naredimo zelo
domiselne kombinacije, če pa raje zasajamo po starem, poskusimo
posaditi vsaj eno ali dve posodi nekoliko drugače. Če bomo
z novo zasaditvijo zadovoljni, bomo imeli naslednje leto
več poguma.
|
 |

POMLAD
IN POLETJE V LASTNEM SLOGU
Modne strani
Spet smo nekoliko pobrskali po naših trgovinah in odkrili,
kaj vse nam ponujajo za toplejši letni čas. Od oblačil
do obutve. Da boste lažje izbirale, smo pripravili tudi
nekaj modnih nasvetov glede tega, kako se obleči, da bomo
izgledale dobro in v – lastnem slogu. Za tiste, ki rade
ustvarjate same, pa smo pripravili navodila, kako prenoviti
lansko belo bluzo.
|
|
 |
Mesne kroglice s sladko-kislo
omako |
SESTAVINE ZA 4 OSEBE:
500 g drobno zmlete puste govedine, 2 jajci, 1
žlica jedilnega škroba, približno 8 žlic sojine omake,
¼ žličke zmletega ingverja, 3 žlice olja, 3 šalotke,
1 majhna rdeča paprika, 2 cm dolg košček sveže ingverjeve
korenike, 50 ml čiste juhe, 2 žlici kisa, 1 žlica
sladkorja in po potrebi sol. |
Meso,
jajci, škrob, 2 do 3 žlice sojine omake in zmlet
ingver temeljito zmešamo. Iz mesnega testa oblikujemo
12 kroglic. V ponvi segrejemo olje, položimo nanj
kroglice in jih na srednje močni vročini pečemo
približno 10 minut. Vmes jih večkrat obrnemo. Pečene
s penovko preložimo na krožnik in damo na toplo.
Šalotke olupimo in narežemo na tanke obročke. Papriko
razpolovimo in očistimo. Polovici operemo in počez
narežemo na ozke rezance. Svežo ingverjevo koreniko
olupimo in zelo drobno sesekljamo. Vse troje stresemo
v ponev, v kateri smo pekli kroglice, in med mešanjem
opražimo. Prilijemo preostalo sojino omako, juho
in kis ter dodamo sladkor. Zavremo in kuhamo 3
minute. Omako poskusimo in po potrebi dosolimo.
Ponudimo jo k mesnim kroglicam, za prilogo pa seveda
pripravimo riž.
|
|
NAŠ NASVET
OTROCI IN HUJŠANJE
Moja prijatelja imata devetletnega sina,
ki je bil vedno izbirčen jedec, vendar je imel za svojo
starost zdravih triindvajset kilogramov. Nekega dne je
prišel domov in začel omejevati obroke hrane, dokler
ni končal ob preračunanih grižljajih korenčka in paličicah
sira. V treh mesecih je izgubil šest kilogramov, kar
je za njegovo starost velika izguba. Starša sta bila
čisto iz sebe, moledovala sta sina, naj vendar poje hrano,
skušala sta ga podkupovati in motivirati, da bi jedel,
vendar brez uspeha;vse bolj nemočno sta gledala sina
pri večerji, ki je svoje porcije dobesedno odmerjal z
žličkami. Pred nekaj dnevi so ga morali zaradi telesne
izčrpanosti odpeljati v bolnišnico, kjer ga hranijo po
infuziji, starša pa mrzlično iščeta strokovnjake, ki
bi sinu lahko pomagali, saj se bojita, da bo sin ob vrnitvi
domov svoje početje nadaljeval. Kaj bi jima svetovali?
Darka
ODGOVARJA: Nada Banič Govc
Živimo v družbi, ki je obsedena s hrano
in zunanjim videzom, zato ni čudno, da so motnje hranjenja
razširjene tudi med otroki. Anoreksija je zelo resna
duševna bolezen, ki je podobno kot diabetes ali rak življenjsko
ogrožajoča. Žrtve anoreksije najdemo med pripadniki različnih
socialnih in ekonomskih okolij, skrb pa vzbuja podatek,
da je vse več bolnikov med mladostniki in otroki. Vzroki
anoreksije so neraziskani, vendar igrajo pri razvoju
te zahrbtne bolezni veliko vlogo družbeni pogledi na
zunanji videz, genetska zasnova, nevrokemijski in razvojni
dejavniki. Uspehi zdravljenja anoreksičnih otrok so boljši,
kadar je bolezen zgodaj odkrita.
Anoreksija je duševna
bolezen, ki se običajno začne z nedolžnim hujšanjem,
vendar človek postopoma preide na stradanje in dramatično
izgubo telesne teže. Anoreksični bolniki imajo popačeno
sliko o lastni podobi, obsedeni so s hrano in imajo intenziven
strah pred debelostjo. Kadar se za tak vzorec hranjenja
odločijo otroci, so posledice usodne. Otrokovo telo intenzivno
raste in se razvija, zato potrebuje hrano, ki mu dobavlja
hranljive snovi. Otrokovo telo, ki ne dobiva potrebnih
hranil, začne v nekaj mesecih varčevati z lastno energijo
in črpati notranje zaloge, kar zavira in krni otrokovo
zdravo rast. Starost otrok, ki razvijejo anoreksijo,
se niža in med anoreksičnimi bolniki najdemo že petletne
otroke. Otroci svojo motnjo hranjenja spretno prikrivajo
ali zanikajo, vendar lahko zagotovo trdimo, da gre za
motnjo, kadar otrokova telesna teža pade pod petinosemdeset
odstotkov njegove teže, upoštevajoč otrokovo višino in
zdravo telesno težo. Anoreksičen otrok je običajno zaprt
vase, zanika lakoto, razdražljiv je ali depresiven, obsedeno
se tehta, šteje kalorije, preračunava maščobne grame,
se hrani na samem, uporablja laksative ali diuretike,
obseden je s fizično aktivnostjo in hitro izgublja težo.
Telesni znaki, ki spremljajo anoreksijo, so suha in rumenkasta
koža, dehidriranost, bolečine v trebuhu, vrtoglavice,
utrujenost, netoleranca nizkih temperatur, zaprtje.
Zdravljenje
anoreksičnih bolnikov je kompleksno in vsebuje elemente
individualne in družinske terapije, vedenjske modifikacije
in prehranjevalne rehabilitacije. Najuspešnejši model
zdravljenja anoreksičnih otrok ima skrajšano dobo hospitalizacije,
glavnina zdravljenja otroka pa poteka na njegovem domu.
Za anoreksičnega bolnika je hrana zdravilo,
ki pomaga izboljšati njegovo zdravstveno stanje, zato
strokovnjaki med zdravljenjem otroku predpišejo količino
in sestavine hrane in tudi določijo urnik njegovega hranjenja.
Družinski člani pod mentorstvom strokovnega tima spremljajo
otrokovo hranjenje in ga pri njegovih naporih vsestransko
podpirajo. Družinski obroki, ob katerih se zberejo vsi
člani družine, ostajajo pomembni družinski obredi, ki
omogočajo staršem ustrezno pripravljanje hrane in jim
dajejo priložnost, da redno spremljajo otrokove prehrambne
navade. Otrok mora spoznati, da hrana ni le užitek, pač
pa vir energije, ki je človeškemu organizmu potrebna
za preživetje.
Znano
je, da večina otrok, ki razvije motnjo prehranjevanja,
izhaja iz družin, v katerih imajo tudi starši težave
s telesno težo, v družini so navadno duševne motnje kot
depresija, anksioznost in kemijska zasvojenost. Starši
teh otrok so navadno skrbni in ljubeči, vendar so do
otrok pretirano zaščitniški, vsiljivi in kritični, med
družinskimi člani pa vladajo siromašni vzorci reševanja
problemov. Starši, ki razvijejo zdrav odnos do hrane,
lahko svojemu otroku oblikujejo realne poglede na lastno
težo in dieto. Otroci morajo jesti, kadar so lačni, starši
pa se morajo izogniti siljenju otroka s hrano ali temu,
da bi ga pustili čakati na hrano, kadar je lačen, saj
s takimi postopki ubijajo otrokov naravni občutek za
lakoto. Starši se morajo prav tako izogibati nagrajevanju
in kaznovanju otroka s hrano, saj na ta način otroka
napačno učijo, da hrana lahko nadzoruje njegova čustva.
Otroci, ki morajo izgubiti nekaj telesne teže, se morajo
zavedati, da je najboljša pot do vitkosti v uživanju
zdravih in hranljivih sestavin in zmernost v količini
obrokov.
Ob spreminjanju prehrambnih vzorcev
družine se morajo starši zavedati, da otroci potrebujejo
njihovo brezpogojno sprejetje, priznanje in potrditev.
Starši morajo znati otrokom omogočiti varno izražanje
čustev in jim dovoliti, da se razjočejo, kadar so žalostni,
vpijejo, kadar so jezni, in jih sprejeti v objem, kadar
so prestrašeni ali kadar potrebujejo tolažbo. Starši,
ki znajo svoje otroke opazovati in jim prisluhniti, sproti
poznajo dogajanja v otrokovem življenju. Dobro poznavanje
otroka daje staršem priložnost pravočasnega prepoznavanja
opozorilnih znakov motnje hranjenja in hitrega ukrepanja.
Včasih je veljalo,
da so starši krivi za razvoj otrokovih motenj hranjenja,
danes vemo, da je problem veliko bolj kompleksen. Anoreksija
je podobno kot bolezni zasvojenosti in depresija socialna
bolezen, ki terja širšo družbeno pozornost in ukrepanje.
Družina je tista, ki otroku pomaga razviti zdravo samozavest,
ga uči življenjskih in socialnih veščin, širša družbena
skupnost narekuje in podaja sprejemljive vzorce obnašanja
in ustvarja družbene vrednote. Preventivni ukrepi, ki
zmanjšujejo posledice anoreksije, ostajajo neznani, vendar
zgodnje odkrivanje bolezni zmanjšuje resnost njenih simptomov.
Zgodnja intervencija omogoči anoreksičnemu otroku normalno
rast in razvoj in zviša kvaliteto njegovega življenja,
odgovorno obnašanje odraslih pa daje otrokom model, da
znajo poiskati prave vsebine človeka in predelati svoja
čustva brez omame in samouničujočega vedenja.
|
|