Poklicni potret
Edita Vrankar, avtoprevoznica

POSEBNA PRILOGA: VEGETARIJANSKE JEDI
Preskušeni recepti

Po receptih, ki smo jih pripravili tokrat, je mogoče postaviti na mizo brezmesne jedi, ki niso samo okusne, ampak tudi zdrave. Večina poleg rastlinskih sestavin vsebuje jajca ali mleko in mlečne izdelke ali oboje, a je precej tudi takih, v katerih ni nič, kar izvira od živali, in so zato primerne celo za stroge vegane. Vse skupaj pa utegnejo po zaslugi izvrstnega okusa tekniti tudi zapriseženim mesojedcem.

Priloga: Odpravimo zimske grehe

Pozimi smo bili bolj ali manj telesno nedejavni, posledice pa so vidne na našem telesu in počutju. Mraz, veter, smog in suh zrak v ogrevanih prostorih so kljub skrbni negi pustili znake tudi na naši koži, zato jo moramo, preden bomo slekli topla oblačila, osvežiti in pripraviti za pomladno sonce.

• Pomoč iz morja za čvrsto in napeto kožo
• Ne pozabimo na roke in noge

POSEBNA PRILOGA: MODNI ALBUM POMLAD – POLETJE 2008

Od lanskega oktobra se je v glavah modnih oblikovalk nabralo precej idej za novo sezono. Nekatere med njimi se nam predstavljajo prvič, nekaj je takih, ki so po krajšem predahu znova z nami, večina pa je že starih znank. Predstavljajo se s kreacijami za vse priložnosti in zagotovo vas bo kakšna med njimi navdušila, da bi jo imeli. Kot vedno so na koncu albuma objavljeni podatki, kje jih najdete. Zakaj ne bi to pomlad ali poletje na kakšnem posebnem dogodku, ali pa kar tako za dušo, blesteli v prav za vas narejenem oblačilu.

POMEMBNA JE POT OD NJIVE DO MIZE
Ni vse zdravo, kar ima nalepko bio

Večina kupcev je prepričanih, da z nakupom ekološko pridelanih živil, bioizdelkov, zdrave hrane skrbijo za zdravje in si daljšajo življenje, čeprav nobena raziskava doslej ni dokončno potrdila, da so bioznamke zdravju koristne. O pomenu biohrane in o tem, kakšna je prihodnost ekološke pridelave živil v Sloveniji, smo se pogovorili s prof. dr. Petrom Rasporjem, ddHc, predstojnikom katedre za biotehnologijo, oddelka za živilstvo, na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

KO TELO HREPENI PO ŽELEZU
Drugačno zdravljenje

Slabokrvnost je lahko samostojna bolezen ali pa posledica drugih bolezni: rakavih, sistemskih bolezni veziva in raznih kroničnih stanj. Najpogosteje so slabokrvni otroci v obdobju pospešene rasti in ženske zaradi močnih menstrualnih krvavitev ali nosečnosti. Najpogostejši vzrok za slabokrvnost pa je pomanjkanje železa. O slabokrvnosti smo se pogovarjali s hematologoma iz Kliničnega oddelka za hematologijo, KC v Ljubljani, dr. Ireno Preložnik Zupan in Matjažem Severjem.

Zaščita pred škodljivimi sevanji
Začel je tam, kjer je Tesla nehal

Škodljiva sevanja, ki so po izvoru kozmična, zemeljska in tehnična, lahko v daljšem obdobju povzročijo resne težave z zdravjem. Izumitelj, slikar in elektronik Štefan Horvat iz Višnje Gore je velik del svojega raziskovalnega življenja posvetil prav zaščitam pred sevanji in tako pripomogel h zdravju in kakovostnejšemu življenju ljudi. Sad njegovega dolgoletnega dela je več kot 50 medalj, ki jih je prejel na mednarodnih in domačih tekmovanjih.

Poklicni portret
Edita Vrankar, avtoprevoznica

Že od malih nog jo je navduševala vožnja. Njen oče France je vozil tovornjak in jo je peljal s seboj, ko je bila stara komaj pet let. Prevažal je pohištvo, in z njim se je neštetokrat peljala na Primorsko, pa tudi drugam po Sloveniji. Pridno je sedela ob njem, uživala v vožnji in radovedno spremljala pokrajino in cesto pred seboj in ji nikoli ni bilo dolgčas.

Otroštvo znanih Slovencev
Janko Šopar, novinar in voditelj Tednika

Janko Šopar, novinar, voditelj Tednika na TV SLO, je del nacionalne televizije že skoraj osemintrideset let. V tej medijski hiši je začel delati že leta 1970, ko je prišel iz Celja študirat novinarstvo na tedanjo Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Sprva je delal kot novinar v gospodarski redakciji, v osemdesetih letih je postal vodja celjskega dopisništva in se razvil v enega izmed najbolj popularnih voditeljev osrednjega dnevnika.

Arhitektka svetuje
Priročni shranjevalni prostori v kuhinji

V kuhinji hrano pripravljamo, kuhamo, pomivamo in pospravljamo posodo in ker običajno nimamo shrambe ali pa je ta v kleti, moramo imeti v kuhinji dovolj prostora, da imamo na zalogi dovolj sveže hrane vsaj za nekaj dni, pa nepokvarljivo hrano, posodo in tudi posodo, ki jo uporabimo le občasno. Bistvo dobre organizacije shranjevanja je, da so živila in posoda smiselno sortirani, lahko dostopni in obenem shranjeni tako, da živila čim dlje ohranijo svojo svežino.

V okrasnem vrtu
Okrasno drevje za male vrtove

Zaradi pomanjkanja prostora postajajo vrtovi danes vse manjši. Kaj bomo posadili na takšen vrt, je treba dobro premisliti. Ko rastlino posadimo, moramo vedeti, kakšna bo čez nekaj let in koliko prostora potrebuje. Večkrat se dogaja, da moramo rastline, ko so najlepše, presaditi ali celo odstraniti, ker smo ugotovili, da smo jih posadili na napačno mesto. Temu se izognemo le tako, da jih pred sajenjem bolje spoznamo.

SE BO OTROK NAVEZAL?

Po nekajletnih prizadevanjih, da bi imela lastnega otroka, sva z možem posvojila enajstmesečno dojenčico, ki sva jo dobila iz otroškega zavetišča. Na posvojitev sva se dolgo pripravljala in se zavedala, da je vzgoja posvojenih otrok lahko zahtevna. Maša je imela zdravstvene težave, lepo sva poskrbela zanjo in ji v nekaj mesecih zmanjšala fizično bolečino in trpljenje. Danes je naša triletna Maša igriva in živahna deklica, polna smeha in življenja, vendar trdovratno odklanja vsakršne telesne stike in nežnosti. V vrtcu se Maša dobro počuti in vzgojiteljice vse po vrsti hvalijo njen šarm in komunikativnost, saj zlahka naveže stike z otroki. Doma je Maša precej drugačna: neposlušna, v pogovoru izmika oči, trmasta je, manipulativna in agresivna, zlasti še, kadar kaj potrebuje. Naša Maša lepo napreduje, vendar sva z možem zaskrbljena, ker ne moreva z njo navezati pristnega odnosa, kot bi ga verjetno z biološkim otrokom. Zanima me, ali se bo njeno vedenje normaliziralo in ali se bo na naju sploh kdaj navezala?

Judita

ODGOVARJA: Nada Banič, univ. dipl. soc.

Problemi, ki jih opisujete, so značilni za večino posvojenih otrok in označujejo motnjo navezovanja pri posvojenih otrocih. Navezovanje je sestavni del otrokovega sistema preživetja in je vsajeno v biološke predispozicije slehernega otroka. Navezanost je čustvena vez, ki jo otrok ustvari s svojim primarnim skrbnikom, njena kvaliteta pa je odvisna od njunih medsebojnih interakcij. Majhen otrok je v celoti odvisen od svojega primarnega skrbnika, saj brez njega ne more preživeti, zato v iskanju skrbnikove pozornosti prilagodi svoje socialne, čustvene in vedenjske odzive. Kadar je otrok od svojega primarnega skrbnika ločen, je njegovo navezovanje moteno. Posvojitelji, ki razumejo centralno vlogo navezovanja pri otrokovem socialnem in čustvenem razvoju, bodo laže kos vzgojnim izzivom, ki posvojenega otroka spremljajo.

Otrok se zdravo naveže na skrbnika, ob katerem se fizično in čustveno varno počuti, njegova navezanost ga drži pri skrbniku, ki ga ščiti in poskrbi za njegove življenjske potrebe. Skrbnikova dostopnost in način njegovega odziva na otrokove potrebe po varnosti in zaščiti določata kvaliteto otrokovega notranjega modela navezovanja. Občutljivi in odzivni starši, ki so sposobni prisluhniti otrokovim potrebam in so otroku dostopni, omogočajo otroku tkanje zdravih vezi do sebe in ljudi okoli sebe. Starševska pozitivna spodbuda in ljubeče odzivanje na otrokovo neugodje in čustva otroka prepričata, da je vreden skrbi, zato svojim skrbnikom zaupa in plete zdrav model navezovanja. Otrok, ki odrašča ob skrbnikih, ki ga zlorabljajo ali zanemarjajo njegove potrebe, ima osiromašene možnosti zdravega navezovanja. Potreba po preživetju otroka sili, da se na skrbnika kljub vsemu naveže, vendar živi v stalnem strahu pred zavrženostjo, zato razvije globoke občutke osamljenosti in ničvrednosti. V svoji bitki za preživetje in globokim upanjem, da bo nekoč ljubljen in da bodo njegove potrebe zadovoljene, prilagodi svoj sistem navezovanja tako, da si zagotovi potrebno pozornost. V iskanju pozornosti razvije vzorce vedenja, ki ga bodo ščitili pred dodatnimi bolečinami čustvenih izgub. Otroci, ki so razvili moten model navezovanja, pogosto uporabljajo naslednje vzorce vedenja: omejena pristnost s starši, skromna kontrola impulzov, odklanjanje očesnega stika in telesnih nežnosti, pretirano očarljivo obnašanje do tujcev, razdiralno vedenje do sebe in drugih, lepljivost, skrivanje zalog hrane itd.

Otrok, ki je izkusil ponavljajoče se čustvene izgube, bodisi da je živel po zavetiščih ali so ga premeščali iz ene rejniške družine v drugo, organizira sistem navezovanja, ki omogoča obvladovanje njegovih čustvenih izgub. Kadar otrok kljub dolgotrajnim poskusom ne dobi zaželene sprejetosti in ljubezni, se zavije v debelo lupino čustvene otopelosti, ki opazovalce prevara, da mislijo, da otroku ni več mar izgub, otrok pa plačuje svojo zaščito tako, da zmanjša vrednost navezovanja. Razumevanje otrok, ki so utrpeli čustvene izgube, in poznavanje ustreznih vzgojnih usmeritev, zelo olajšata težave, s katerimi se posvojitelji srečujete ob navezovanju novega družinskega člana. Otrok, ki ima pozitivno izkušnjo navezovanja s svojimi biološkimi starši, ima kljub ogromni izgubi, ki jo ob ločitvi od svojih staršev izkusi, boljše možnosti zdravega navezovanja na posvojitelje kot otrok, ki je izkusil ponavljajoče se izgube. Otrok z izkušnjo ponavljajočih se izgub vnese v svoj model navezovanja destruktivna vedenja, s katerimi izziva negativno pozornost svojih skrbnikov, ker se na ta način varuje pred bolečinami ponovne zavrženosti. Posvojitelji morate vedeti, da otrok z motenim modelom navezovanja potrebuje dalj časa, da se naveže na svoje posvojitelje. Prav tako morate vedeti, da so standardne vzgojne metode pri posvojenem otroku neuspešne, dokler se otrok ne naveže na svoje nove starše. Posvojen otrok rabi ogromno pozitivne pozornosti in potrditve, da je ljubljen in da bo zanj poskrbljeno. Kljub temu da je otrokovo moteče vedenje za večino posvojiteljev izziv, ki zahteva ogromno mero potrpežljivosti, je priporočljivo, da posvojitelji otrokovega motečega vedenja ne jemljete osebno, pač pa ga razumete kot otrokov obupen poskus iskanja potrebne pozornosti. Na ta način boste sposobni zmanjšati svoje neučinkovite reakcije in se boste laže osredotočili na to, kar otrok res potrebuje. Prav tako ne pozabite, da večina otrok, ki preživi zgodnji del otroštva v neugodnih življenjskih razmerah, nejasno signalizira svoje potrebe in čustva, kar dodatno otežuje njihovo navezovanje. Posvojitelji lahko olajšate otrokovo navezovanje tako, da čim bolj spoznate značilnosti posameznega razvojnega obdobja otroka in se kljub njegovim konfliktnim signalom na otrokove potrebe odzovete v skladu s temi standardi. Tako na primer je primerno, da starši enoletnega otroka, ki se je ravno prebudil, otroka prijazno pozdravijo, ga dvignejo v naročje in ga nežno objamejo, četudi se otrok temu upira in noro vrešči. Za uspešnejšo vzgojo posvojenega otroka je pomembno, da pri svojih vzgojnih usmeritvah upoštevate otrokovo čustveno zrelost in ji pri svojih odločitvah dajete prednost pred kronološko starostjo otroka. To pomeni, da petleten otrok, ki je živel v zavetišču ali reji, kljub svoji starosti in intelektualnim sposobnostim navadno ni popolnoma čustveno zrel za začetek šolanja, kljub splošnim standardom, ki veljajo za njegove sovrstnike, zato ne hitite z njegovim vpisom v šolo.

Spoštovana bralka, otrokova izkušnja zgodnjega navezovanja je pomembna za razvoj njegovega razumevanja in pričakovanj medsebojnih človeških odnosov in interakcij. Dobra novica je, da otrok lahko svoj negativni model navezovanja v celoti spremeni v kasnejših obdobjih svojega življenja. Čustveno ranjen otrok lahko ob ljubeči odzivni skrbi in pozitivnih interakcijah s svojimi posvojitelji odstrani debelo lupino svoje negotovosti in zelo počasi razvije zaupanje in splete zdravo navezanost na ljudi okoli sebe. Prepričana sem, da bo boljše razumevanje vaše hčere zmanjšalo vaše skrbi in vam povrnilo starševsko samozaupanje in samozavest.