RUMENE STRANI

PRILOGA: VADBA Z ŽOGO, KI NI ZA ŽOGANJE

Velika žoga je že skoraj stoletje dober telovadni oziroma fizioterapevtski pripomoček za ljudi vseh starosti. Na njej lahko tudi sedimo in si pri tem krepimo mišice, ki so opora naši hrbtenici. Pripravili smo vaje, ki krepijo telo, lajšajo bolečine, predvsem v ramenih in križu, koristne so pri osteoporozi in za ohranjanje gibčnosti pri vseh - ženskah, moških in otrocih.

KO IZGUBIMO POTRPEŽLJIVOST
Vzgajajmo svoje otroke v nenasilju

Večina se nas nima za sovražno naravnane. Vemo, da nismo podobni družinam, o katerih govorijo časopisni naslovi, da v njih vladata nasilje in zloraba. Kljub temu pa doma z neizraženo jezo mogoče še vedno ustvarjamo ozračje prikrite zamere, ki lahko načne družinske odnose in privede do nepričakovanih izbruhov.

BOLEZEN ŽENSK V ZRELIH LETIH
Migrena

V našem, zahodnem svetu ima približno 12 odstotkov prebivalstva migreno, od tega so tri četrtine žensk. Migrena ne prizanaša niti otrokom, pogosteje pa se pojavlja pri tistih otrocih, največkrat deklicah, katerih matere imajo prav tako migreno. Najpogostejše žrtve te bolezni so ženske med tridesetim in štiridesetim letom. Uradna medicina pravi, da je neozdravljiva, alternativna pa dopušča možnost ...

ZAPOSLUJEMO LJUDI Z VESELIM KARAKTERJEM
Vida Radivojević, uspešna ženska

Ko pripoveduje o sebi, o naravi, o delu, ki ga opravlja zdaj, in o svojih sodelavcih in članih kluba Gaia, katerega direktorica je, večkrat uporabi besede: milina, toplina, veselje, zadovoljstvo, prijaznost in ... še enkrat toplina. Po poklicu je psihologinja in za študij psihologije se je odločila prav zaradi tega, ker so ji na informativnem dnevu rekli, da morajo biti psihologi topli ljudje. To jo je najbolj prepričalo.

VODNE RASTLINE IN NJIHOVA VZGOJA
V okrasnem vrtu

Vsak vodni motiv, pa naj bo še tako majhen, mora imeti vodne rastline, ki so lahko plavajoče, podvodne ali obrežne. Vedeti moramo, kolikšno globino in kakšno vodo potrebuje rastlina. Nekatere rastline imajo rajši stoječo vodo, npr. lokvanji, spet druge bolje rastejo v tekoči. Zelo pomembno je tudi, da vemo, kako hitro se rastline razraščajo. Hitro rastočih raje ne sadimo v majhen ribnik, saj ga prehitro prerastejo. Ni lepo, če je celotna vodna gladina preraščena z rastlinami.

PIŽAMA - IZ ODSLUŽENE MOŠKE SRAJCE
za spretne roke

Nekateri želijo poletni in dopustniški čas preprosto preživeti doma in postoriti vse tisto, za kar jim med letom zmanjka časa. Vzamejo si čas za veselje ter sprostitev. Če ste med njimi, boste morda želeli kaj ustvariti s šivalnim strojem in si izdelati nekaj uporabnega ... Morda oblačilo za prosti čas - pižamo - iz odslužene moške srajce. Vsakdanja uporaba je na njej že pustila vidne sledove na ovratniku in zapestnikih, morda je postala premajhna. Je pa zračna in hladna, pravšnja za vroča poletja.

Mediacijsko dogovarjanje - v sodelovanju s Centrom za mediacijo

KAKO SE SPORAZUMETI O STIKIH

Mitja in Tina, zunajzakonska partnerja, imata dve leti staro hčer Majo. Pred kratkim se je Tina odselila iz skupnega stanovanja in se vrnila na dom svojih staršev. Oče želi stike z otrokom. Mati pristaja na stike pod pogojem, da se oče srečuje z otrokom pri njej doma. Misli, da je oče premalo vešč ravnanja z otrokom in da je premalo zanesljiv, da bi mu mogla zaupati tako majhno deklico. Oče se s tem ne strinja, zahteva, da lahko odpelje otroka v svoje stanovanje, kjer bi mogla deklica tudi prenočiti. Za očeta so materini pomisleki neupravičeni in strahovi pretirani.

Po daljšem pogovoru z mediatorjem je oče razložil, kako nesprejemljivo je zanj prihajati ob stikih na materin dom, kjer bi se moral srečati še z materinimi starši, ki ga ne sprejemajo, in ko bi moral biti z otrokom v materini prisotnosti, bi se počutil nadzorovanega. Mati je pripovedovala, kako se čuti za otroka odgovorna in kako jo je strah, da bi se otroku kaj zgodilo.

V tem delu razgovora je pomembno, da oba starša temeljito razložita svoja stališča, svoje gledanje in doživljanje. Mediatorjeva naloga pa je, da poskuša obe strani razumeti. Pri Mitju in Tini se je videlo, da je kljub medsebojnemu nasprotovanju med njima še vedno močna čustvena navezanost, da se imata še vedno rada. Ohranjena medsebojna naklonjenost je dobra osnova za dogovarjanje.

Po krajšem pogajanju smo dosegli prvi dogovor o stikih: dvakrat na teden bo oče odpeljal deklico za dve uri s seboj na svoj dom.

Pri naslednjem mediacijskem srečanju sta bila starša zadovoljna s stiki, ki so potekali po dogovoru. Pozitivna izkušnja je oba omehčala. Mati je bila pripravljena pristati na daljši čas, oče pa je kazal veliko hvaležnost za to, kar je dobil.

Kaj je v razmeroma kratkem času povzročilo tak preobrat?

Kot rečeno, se je že na začetku videlo, da se imata starša kljub vsem težkim in bolečim izkušnjam še vedno rada. Fizična oddaljenost in hkrati ugodna izkušnja ob stikih je obema pomagala, da sta lahko začela bolj kritično razmišljati o sebi in svojem vedenju, hkrati pa bolj razumeti drugega. Mati je govorila o svoji nestrpnosti do očeta, o svojih poskusih, da bi ga spremenila, o svojih grožnjah. Pripovedovala je, kako ga je silila v razgovor, ko je prišel iz službe in je bil nerazpoložen. Mislila je, da mu mora pomagati. Oče pa je potreboval čas, "da bi se od vsega odklopil" in čim prej pozabil, kar je bilo v službi.

Nadaljnje dogovarjanje o stikih sploh ni bilo več težavno. Stiki so se podaljšali in oče je imel otoka tudi za vikende in čez noč. Pri tretjem mediacijskem srečanju sta starša poročala o svojem zbližanju, da katerega je prišlo v zadnjem času. Z otrokom sta šla skupaj na sprehod, kar je otroka navdušilo. Hčerino zadovoljstvo je bila velika nagrada za oba starša.

Sedaj se nismo več pogovarjali o stikih, to sta opravila starša sama. Začela sta se spraševati, kako naj komunicirata, da si ne bosta povzročila zapletov. Mati je prva ugotavljala, da bi potrebovala pomoč, da bi se naučila pogovora, ker je spoznavala za nazaj, kako je s svojimi neustreznimi zahtevami spravljala očeta v kot, da se je vse bolj umikal ali neustrezno branil. Razmišljala sta, da bi se vključila v družinsko oziroma partnersko terapijo.

Nista še vedela, kako se bo njun odnos razvijal naprej. Zavedala sta se, da bosta ne glede na to, ali bosta šla vsak po svoje ali se bosta ponovno srečala, ostala Majina starša s skupnimi nalogami in dolžnostmi do otroka.
Res je, da se redkeje težave s stiki rešujejo na tak način kot pri Matiju in Tini. Dogaja pa se, da eden od partnerjev ali oba napravita nekaj, kar konča odnos, čeprav je v resnici med njima še vedno zelo močna pozitivna vez. Navadno si iz tega ne znata pomagati sama in potrebujeta pomoč družinskega svetovalca oz. terapevta. Pomoč je koristna, če obstaja na obeh straneh tudi primerna motivacija za ureditev medsebojnih odnosov.

Anica Uranjek, spec. klin. psih., družinska mediatorka