naš pogovor
Ciril Zlobec, pesnik in akademik

NE PREZRITE RAZPISA: TEKMOVANJE KUHARJEV AMATERJEV 2007
Jedi iz zelja

Zelje so poznali in uživali že v prazgodovini. Je eno najbolj vsestranskih živil, bogato z rudninami, z antioksidanti, folno kislino, vsebuje številne vitamine, zlasti C, B1 in E, fosfor, kalcij in mlečno kislino.
V Sloveniji ga pridelamo in pojemo veliko – zlasti pozimi je priljubljeno kislo zelje. Pogosto pa pripravljamo tudi rdeče zelje, ohrovt, brstični ohrovt, kitajsko zelje … zagotovo poznate številne jedi iz zelja ali kake druge kapusnice, morda med njimi tudi kakšno sladico …

Če poznate kakšno prav posebno jed, slovensko ali tako, ki jo pripravljajo kje drugje po svetu, lahko je sladka ali slana, vas vabimo, da nam recepte zaupate in se prijavite na že štirinajsto kuharsko tekmovanje kuharjev amaterjev Naše žene.

PRILOGA: popestrimO DRUŽINSKE URICE
pomen prostega časa * prosti čas za družino* igrajmo se * nepozabna zabava * jemo tudi z očmi

V splošni naglici, ko vedno več in dlje v pozno popoldne delamo, da nam je zaradi tega prosti čas vse bolj skopo odmerjen, je zelo pomembno, kako ga preživljamo. Komu ga posvetimo? Družini, prijateljem ali hobijem, rekreaciji, učenju … ali sami sebi. Komurkoli in čemerkoli že, naj bi bili ob tem srečni in zadovoljni! Naučimo se uživati v vsem, kar počnemo, naj nam prosti čas ne bo v breme in ne počnimo nečesa le zato, ker tudi drugo to počno. Veseli in zadovoljni bomo dobro vplivali tudi na okolico in se laže spopadali z vsakodnevnimi obveznostmi.

Prosti čas je lahko pot do sreče, zadovoljstva, osebnega razvoja in samouresničitve. Zatorej naj ne bo zgolj »prost«, ampak naj bo preživet tako, da bo pozitivno vplival na naše življenje – z doživetji in izkustvi, ki nas bodo bogatile in krepile.

POSEBNA PRILOGA: PAPRIKA – ZELENJAVA ZA SLADOKUSCE
Preskušeni recepti

Paprika je izvrstnega okusa, tako surova kot pečena ali dušena. Je zdrava, primerna za pripravo različnih jedi in v svojem barvitem sijaju tudi paša za oči. Raziskovalci zgodovine kulinarike ugotavljajo, da je že pred devetimi tisočletji rasla v Srednji Ameriki. Ko jo je pred dobrimi petsto leti srečal Kolumb, je pomislil, da je našel poper (po katerega se je pravzaprav odpravil čez veliko morje). Od tod izvira njeno prvo evropsko ime španski poper. Da paprika ni poper, so v Evropi kmalu spoznali, da je odlična zelenjava pa šele pozneje, saj so jo sprva imeli le za okrasno rastlino, in si nedvomno zasluži prostor na krožnikih sladokuscev.

MI DAŠ EN EVRO?
Na Slovenskem čedalje več ljudi prosjači za denar

V Ljubljani in tudi v drugih večjih slovenskih mestih imamo ofenzivo prosjakov, ki nadlegujejo domačine in turiste. Pravzaprav ne mine dan, da nas kdo ne bi ustavil in prosil za denar. Prosjačijo domači berači, klateži, pijanci, brezdomci in narkomani. V zadnjem času pa tudi tujci, ki jih je zaneslo k nam kdove od kod.

KUHATE PO RECEPTIH ALI RAJE PO SVOJE?
Kakšna sta vaš učni vzorec in učna povezava

Ali so vam nadvse pomembne natančne in izčrpne informacije? Ali potrebujete jasna navodila? Vam je bliže tehnično razmišljanje in raje kot govorite o stvari, to praktično pokažete? Ali pa se vam nenehno porajajo nove ideje in največja muka vam je neko stvar delati na en in isti način? Zakaj se z nekaterimi ljudmi nikakor ne morete sporazumeti? Zdaj to lahko ugotovite!

CVETNA ROSA ZA VEDRO DUŠO
Drugačno zdravljenje

Dr. Edward Bach (1886–1936) je bil izkušen angleški zdravnik, pionir na področju bakteriologije in imunologije, ki je začel iskati manj agresivne metode medicinskega zdravljenja. Raje je skušal zmanjšati raven stresa bolnikov, kot da bi vso skrb posvečal njihovim telesnim simptomom. Intuitivno je vedel, da mora obstajati nežnejša pomoč zdravljenja telesa, in res jo je odkril v cvetlicah na deželi. Na podeželju je dobil navdih za zdravila, ki so pozneje dobila ime po njem.

LEGENDA NAŠE MLADOSTI
Otroštvo Rafka Irgoliča, stomatologa in pevca

Sredi šestdesetih in sedemdesetih let je bil prava pevska zvezda, saj ga danes skupaj z Marjano Držaj, Majdo Sepe, Stanetom Mancinijem, Beti Jurkovič in še nekaterimi štejemo med tiste, ki so ustvarjali v zlatih časih slovenske popevke. Njegova zimzelena pesem Moj črni konj sodi tudi med štirideset najbolj predvajanih pesmi na Radiu Slovenija. Še vedno rad nastopa. Zelo rad pa je tudi dedek.

DAMSKO POKRIVALO – UPORNIK Z RAZLOGOM
Brskamo po trgovinah

Z damskim pokrivalom se lahko brez zadržkov, brez pomislekov in letom navkljub odpravimo tako na tržnico, osvežitev v bazen, konjske dirke ali zgolj na potepanje po mestu. Kot priporočljiv pripomoček nas bo ubranilo močnih sončnih žarkov, služilo za ščit proti mrščenju obraza in poglabljanju gub, varovalo bo oči pred bleščanjem ali spretno skrilo ne ravno urejeno pričesko. Da o popolni damski podobi za izbrane trenutke ne izgubljamo besed! Upravičeno: upornik z razlogom!

Koliko žepnine otroku

Z ženo imava različne poglede na denar in vzgojo otrok. Ne strinjava se predvsem glede žepnine, ki jo dajeva otrokom. Žena je prepričana, da otrokom ne bi smeli plačevati za to, da opravijo svoje obveznosti in razna hišna opravila, jaz pa mislim, da je lahko denarna nagrada za otroka dobra spodbuda. Tudi najini otroci imajo precej različen odnos do denarja: starejša hči je razsipna in pričakuje plačilo za vsako opravilo, mlajša je zelo varčna in ve, kako denar zaslužiti, kadar ji zaškriplje. Tudi sin je varčen in si je s svojimi skromnimi prihodki privarčeval denar za kolo. Zanima me, kako otrokom pomagati, da bodo razvili zdrav odnos do denarja in se naučili načrtnega ravnanja z njim. Kdaj je otrok po vašem mnenju dovolj star, da začne varčevati denar in sam z njim upravljati ter kakšno vlogo ima pri tem žepnina?

Jaka

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Denar igra v sodobnem svetu pomembno vlogo, zato si starši prizadevamo, da bi otroka naučili zdravega odnosa do njega in predvsem smotrne porabe. Današnji otroci dobijo svoj denar že zelo zgodaj in so v večji nevarnosti, da razvijejo slabe finančne navade. Otrok je zrel za učenje, kako naj upravlja z denarjem, ko pokaže prvo zanimanje zanj in pa temeljno razumevanje, kako se z njim posluje. Žepnina otroku omogoča nabiranje izkušenj, saj se uči iz lastnih slabih in dobrih odločitev. Pridobljene izkušnje razvijajo otrokove poglede na vrednost denarja in so ogrodje, na katerem gradi svoj prihodnji finančni slog. Otroci, ki si v času svojega odraščanja nimajo možnosti pridobiti osnovnega znanja o ravnanju z denarjem, svoje finančne napake drago plačujejo, ko odrastejo.

Otrok se začne zanimati za denar okoli tretjega leta starosti, ko poveže svetleče kovance v mamini denarnici z mamljivimi bonbončki v supermarketu. V tem obdobju postane zrel za učenje o ravnanju z denarjem in je sposoben sam upravljati z minimalnimi vsotami denarja. Sedemletniki razumejo, kaj pomeni izguba službe in kakšne finančne posledice prinaša. Najstniki razumejo koncept delovanja družinskih prihodkov in mesečne porabe denarja in so sposobni znižati svoje stroške, kadar je družina v finančnih škripcih. Petnajsletniki so dovolj stari, da si zaslužijo lastno žepnino z opravljanjem priložnostnih del. Razumevanje koncepta služenja in porabe denarja mladostniku omogoča, da se lahko s starši pogovarja o vrednosti denarja in se enakopravno vključi v izdelavo sistema odmerjanja žepnine. Večini mladostnikov je pomembno, da so seznanjeni z družinskim finančnim položajem, saj se tako počutijo varnejše.

Starši so od nekdaj svojim otrokom izplačevali žepnine, vendar so njihova mnenja o konceptu žepnine precej različna: nekateri otroku kot družinskemu članu žepnino dajejo, drugi mu jo izplačujejo za opravljanje določenih opravil. Tako v enem kot drugem primeru je višina žepnine odvisna od finančnih zmogljivosti otrokovih staršev in njihovega odnosa do denarja. Prav je, da starši ob določanju žepnine upoštevajo otrokove potrebe in njegove sposobnosti ravnanja z denarjem.

Otroku lahko damo žepnino že zelo zgodaj, vendar naj bo njegova začetna žepnina minimalna, tako da si na primer z njo lahko kupi vrečko slanih krompirčkov ali stekleničko milnih mehurčkov. Višina žepnine naj se spreminja v skladu z otrokovimi potrebami in njegovo zrelostjo. Sistem odmerjanja žepnine mora biti dosledno izdelan in natančno je treba opredeliti način in višino izplačevanja žepnine. Pri tem moramo upoštevati, da imajo starejši otroci večje potrebe, zato naj bo njihova žepnina višja.

Starši, ki se odločijo, da bodo otroku žepnino dajali, višino žepnine najlaže odmerijo tako, da preračunajo vse drobne tedenske stroške, ki jih imajo z otrokom (bombončki, vstopnice, igrice itd.), in dobljeno vsoto pomnožijo s štiri ter mu dajo denar enkrat na mesec. Starši, ki se odločijo, da bo žepnina plačilo za otrokovo delo, morajo natančno opisati opravila in pričakovane standarde za postorjena dela. Priporočljivo je, da se starši izogibajo tega, da bi otroka plačevali za opravljanje rednih hišnih opravil, ker se mora naučiti brezplačno deliti družinske obveznosti z drugimi člani družine. Ne glede na to, za katero od obeh oblik dajanja žepnine so se starši odločili, morajo otroku jasno razložiti, katere stroške bo njegova žepnina pokrivala, žepnino pa mu morajo dajati na določen dan v mesecu. Z doslednim upoštevanjem plačilnega dneva bomo otroku posredovali sporočilo o medsebojnem spoštovanju in odgovornem vedenju. Starši, ki z žepnino plačujejo otrokovo delo, naj skupaj z njim sestavijo pisno pogodbo, ki bo vsebovala seznam otrokovih del in opredelila starševska pričakovanja. V dogovoru mora biti tudi jasno razvidno, koliko žepnine mu bodo odtegnili, če opravljeno delo ne bo dosegalo standardov ali če ne bo končano do dogovorjenega roka.

Na podlagi tega dogovora mora imeti otrok jasno sliko o tem, kaj se bo zgodilo, če bo denar nesmotrno zapravil. Tako na primer otroka opozorimo, da žepnina vključuje denar za malico, in če bo ta denar porabil za druge potrebščine, si bo moral malice pripravljati sam. Znano je, da denar deluje po principu zaslužka, trošenja, varčevanja in izposojanja. Za odgovorno ravnanje se mora otrok naučiti najti ravnotežje med naštetimi komponentami, zato mu pustimo, da o porabi dodeljene žepnine samostojno odloča, in ga ne sprašujmo, kako je denar potrošil. Prav tako otroka ne rešujmo iz denarnih zagat, ker ga bomo s tem razbremenili odgovornosti za njegovo nepremišljeno zapravljanje. Veliko bolj poučno je, da otroku pomagamo najti rešitve iz njegovih zagat in skupaj z njim iščemo rešitve ali mu ponudimo nasvet o racionalnejši porabi denarja. Včasih je umestno, da otroka opozorimo na problem: „Zdi se mi, da ves denar porabiš za zgoščenke in obleke, potem se pa pritožuješ, da si brez denarja. Povej mi, če se morda motim, in skupaj lahko skušava rešiti problem, ker nočem, da imaš težave z denarjem, ko odrasteš.” Žepnina praviloma ne pokriva velikih otrokovih nakupov, zato je umestno, da mu dvakrat na leto odmerimo denar za nakup glavnih kosov njegove garderobe.

Kadar otrok potrebuje dodaten denar, mu lahko ponudimo delo, za katero običajno zaposlimo druge ljudi (npr. košnja trave, kidanje snega ipd.). Pomembno je, da otroka za neprimerno vedenje nikoli ne kaznujemo tako, da mu zmanjšamo ali sploh ne damo žepnine, saj mu tako posredujemo mešana vzgojna sporočila. Otrokovo vedenje se ne kupuje z denarjem, zato so grožnje s prenehanjem plačevanja ali zmanjševanjem žepnine neumestne.

Finančne napake, ki jih otrok napravi z upravljanjem žepnine, so majhne naložbe, ki prinašajo minimalne finančne posledice, otroka pa take napake učijo o vrednosti denarja in posledicah napremišljenih odločitev. Starši otroku veliko pomagamo, če se z njim odkrito pogovarjamo o svojih finančnih zadevah. Pogovor o denarju daje otroku priložnosti, da se uči finančnega načrtovanja in razvija svoj slog upravljanja z denarjem. Redno prejemanje lastnega denarja daje otroku možnost, da se uči upravljati z denarjem in odgovorno odločati, iz lastnih izkušenj pa tudi vemo, da so stvari, ki jih sami kupimo, dragocenejše od podarjenih.