| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
IZ
NASLEDNJE ŠTEVILKE
ODNOSI
MED NAMI
Človeške stiske po telefonu |
ARHITEKTKA SVETUJE
Zavese vdihnejo prostoru dušo |
 |
DRUGAČNO
ZDRAVLJENJE
Nad alergije z bicom terapijo |
EKOLOŠKO PRIDELOVANJE
Vlaknaste rastline za zdravo življenje |
ZDRAVJE
Srčno-žilne bolezni |
RUMENE
STRANI
|
POTROŠNIŠTVO
Z nakupi do osebne sreče |
IZ ZELENJAVNEGA
VRTA
Turški ali laški fižol |
OB KONCU AKCIJE
Ljudje odprtih rok |
OKRASNI VRT
V zimskem času kot na dopustu |
HIŠA OTROK IN UMETNOSTI
Igro jemljejo resno |
REPORTAŽA
Tekmovanje kuharjev amaterjev |
PREDSTAVLJAMO
JO
Ljerka Bizilj |
NEGA IN LEPOTA
Ličenje za decembrske svečanosti |
ŽENSKE
SVETA
Danguole Survilaite iz Litve |
S
KROJNE POLE
Za slovesne trenutke |
 |
OTROŠTVO ZNANIH SLOVENCEV
Andrej Rozman Roza, igralec |
MODNI
NASVETI
Kako kupujemo perilo |
PO SVETU
Tamil Nadu, trenutek večnosti |
MODNI
NASVETI
Navadna oblačila za posebne priložnosti |
PRILOGA:
PRAZNIKI PRI NAS DOMA
Božično-novoletni prazniki so prijetni tudi zaradi okraševanja
doma. Postavljamo smrečice, obešamo venčke na vhodna
vrata, jedilne mize pa krasijo adventni venčki, četudi
nismo verni. Vse to spada k tradiciji in v tem mesecu
jo še prav posebej začutimo. Letos so barvne zapovedi
za novoletno okrasje: bela, zelena, zlata in veliko naravnih
materialov. Seveda pa ne bomo vrgli proč vsega, kar nam
je ostalo od prejšnjih let. Zato lahko drevesce in mizo
okrasite tudi drugače, le usklajeno naj bo, da ne videti
preveč kičasto. Poleg tega v prilogi še praznični recepti
in ideje za darila ter zavijanje.
|
| POSEBNA
PRILOGA: NOVICE EUROPA DONNA
Katastrofa na Onkološkem inštututu preteklost?*Dobrodošli
in nedobrodošli hormoni*Bolnik naj bi bil bog!*Ambulante
za zdravljenje bolečine*Janez Dolinar se spopada z rakom*Zbrali
smo 60 milijonov za mamotom
|
 |
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| KAM
GREDO OSAMLJENI ZA PRAZNIKE?
Človeške stiske po telefonu
Božični in novoletni prazniki prinašajo s seboj močan
čustveni naboj, velika pričakovanja in zahteve, ki pa
jim nekateri ljudje niso kos.
Zato se v tem času potrebe
po čustveni razbremenitvi in pomoči močno povečajo.
Strokovne službe jih ne zmorejo
reševati, saj se je za obisk pri nekem terapevtu treba
naročiti vnaprej in čakati včasih zelo dolgo, do takrat
pa se s človekom v stiski lahko dogaja marsikaj. Potreba
po pogovoru je tukaj in zdaj in zahteva takojšen odgovor.
|
 |

| DRUGAČNO
ZDRAVLJENJE
Nad alergije z bicom terapijo
Vsakič, ko je pojedla jabolko, hruško ali si privoščila
kakšno jagodo, jo je, ne da bi vedela zakaj, srbela koža.
Včasih je dobila tudi izpuščaj. Notranjost ustne votline
ji je pogosto otekla, ko je jedla svinjsko meso. Ko so
cvetele trave, je začela neustavljivo kihati, iz oči
so ji lile solze in jo tudi pekle. Ko so cvetela drevesa
(breze, vrbe, leske itd.), jo je dušilo in imela je hude
asmatične napade. Po mleku in mlečnih proizvodih, pa
tudi po kruhu in mnogih sladkarijah je pogosto dobila
drisko ... Danes je 16 kilogramov lažja, polna življenja
in popolnoma zdrava. Predvsem pa lahko diha.
|
 |
| ZAPRAVLJAM,
TOREJ SEM
Z nakupi do osebne sreče?
Danes nas reklame spremljajo
na vsakem koraku. Vsak dan nas v nabiralniku pričakata
vsaj
en ali dva prospekta,
na radiu se v eni uri zvrsti več deset oglasnih sporočil.
Če se vozimo v službo v kakšen večji kraj, potem nas
na poti "pozdravijo" številni jumbo plakati.
Gledanje enoinpolurnega filma se zaradi predvajanih
reklam razvleče
na vsaj dve uri in za gledanje priljubljene humoristične
nanizanke se moramo prav posebej pripraviti - da se med
vsiljenimi, nerazumno dolgimi oglasnimi bloki lahko zaposlimo
s čim drugim. Če verjamemo ali ne, dnevno smo zahodnjaki
izpostavljeni okoli štiri tisočem komercialnih sporočil
v takšni ali drugačni obliki. |
|

| OTROŠTVO
ZNANIH SLOVENCEV
Andrej Rozman Roza, igralec
Rasel je brez očeta Janeza, ki je sem ter tja prišel
na obisk, sicer pa je živel z drugo družino. Mama Silva,
samohranilka, je šla, da bi sinu omogočila boljše življenje,
kot ga je imela sama, delat na jugoslovanski konzulat
v München. Zato je Andrej Rozman večino svojih predšolskih
let preživel pri svojem stricu Jožetu in teti Tini v
Podhosti na Dolenjskem. To po svoje sploh ni bilo slabo,
saj je bilo takrat življenje na kmetih še zelo idilično,
teta in stric pa topla in nadvse razumevajoča človeka.
|
|
|
S KROJNE
POLE
Za slovesne trenutke
Na svojih decembrskih dnevnih in večernih potepanjih
si lahko privoščite malo več blišča in ekstravagance.
Tudi če ste se vse leto upirale modnim novostim, je sedaj
čas, da malo popustite in se odločite za nepozaben preskok
v novo leto. Pred vami je obdobje svetlikajočih se tkanin,
bleščic, kristalov, krznenih dodatkov, visokih pet ...
Preden pomislite, da nimate ničesar takega, se prepričajte,
ali ne visi v omari lep kos oblačila, ki bi ga lahko
z malo ustvarjalnosti spremenile v zaželeni izdelek.
|
|
 |
ZIMSKA JUHA Z MANDLJI |
SESTAVINE ZA 2 OSEBI:
1 čebula, 200 g pora, 50 g gomolja zelene z malo
zelenja, 100 g korenja, 1 žlica masla, 500 ml čiste
kokošje juhe, ščepec timijana, ščepec rožmarina,
2 lovorova lista, sol, sveže zmlet poper, 4 žlice
nalistanih mandljev, 1 žlica balzamičnega kisa,
2 žlici limoninega soka, 2 žlici sladke smetane,
1/2 žličke praška za kari in 1/2 žličke sveže naribanega
muškatnega oreška. |
Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
Por očistimo, operemo in zelo tanko narežemo. Gomolju
zelene odrežemo zelenje in ga prihranimo. Zeleno
in korenje olupimo, operemo, narežemo na koščke.
V kozici segrejemo maslo. Dodamo čebulo, por, zeleno
in korenček ter med mešanjem pražimo 5 minut. Zalijemo
z juho, dodamo timijan, rožmarin in lovor. Juho
posolimo in popopramo. Pokrijemo, zavremo in na
srednje močni vročini počasi kuhamo 15 minut. Medtem
na listke narezane mandlje stresemo v ponev, prevlečeno
s snovjo proti prijemanju, in jih brez dodajanja
maščobe zlato rjavo prepražimo. Vzamemo jih iz
ponve. Prihranjeno zelenje splaknemo, otresemo
in ozko narežemo. Iz juhe odstranimo lovorova lista.
Žlico mandljev prihranimo, ostale stresemo v juho.
S paličnim mešalnikom jo gladko obdelamo. Dodatno
jo začinimo z balzamičnim kisom, limoninim sokom,
s smetano, praškom za kari in z muškatnim oreškom.
Preden juho ponudimo, jo potresemo s prihranjenimi
mandlji in z narezanim zelenjem.
|
|
NAŠ NASVET
|
SLUŽNOSTNA POT
Pred desetimi leti sva z ženo kupila hišo,
mimo katere vodi služnostna pot še za osem drugih lastnikov hiš in zemljišč.
Pot preči naše dvorišče. To
imamo zapisano tudi v pogodbi in izrecno navedeno, da je služnostna pot
namenjena le za lastnike, ki se prenaša tudi na vse bodoče lastnike. Ko sva
hišo kupila,
so to pot uporabljali le vsak po dvakrat na dan in je še kar šlo. Zdaj
pa so se doselili novi ljudje in postala je prava "avtocesta". Kaj
lahko storimo, da bi še vnaprej živeli v sožitju. Pričelo me je namreč
vse zelo motiti, kakor tudi druge sosede. Novi stanovalci zadnje hiše ob tej
poti, so odprli celo obrt in imajo ves dan tudi mnogo obiskovalcev. Ali
mu
lahko pot prepovemo uporabljati v te namene in za stranke? Kako naj postopamo,
da bi nam občina uredila dostop do naših hiš na drug način.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!
Damjan z Dolenjskega
ODGOVARJA:
Mojca Breznik, odvetnica
Na vaše vprašanje glede služnosti poti čez vaše dvorišče vam ne morem natančno
odgovoriti, saj ne razpolagam s podatkom o tem, kakšna služnostna pravica je
pogodbeno dogovorjena.
Po stvarnopravnem zakoniku je služnost pravica lastnika
nepremičnine (gospodujoča stvar) izvrševati za njene potrebe določena dejanja
na tuji nepremičnini. Služnost
je lahko ustanovljena za nedoločen ali za določen čas, nastane pa lahko z
zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor
nastane
služnost na podlagi pravnega posla ( pogodbe o ustanovitvi služnosti ), se
poleg veljavne pogodbe, iz katere izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva
še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
V kolikor je bila služnostna pravica ob sklenitvi pogodbe dogovorjena, mora
biti iz sklenjene pogodbe razvidno, v kakšnem obsegu je bila dogovorjena
( služnost hoje, služnost vožnje).
Za lastnika nepremičnine, v katere korist
je bila služnostna pravica ustanovljena, ni pomembno, kolikokrat na dan
svojo služnost izvršuje. Izvršuje jo skladno
s svojimi potrebami, izvršujejo pa jo lahko tudi obiskovalci njegove
nepremičnine.
V kolikor je postalo to moteče, lahko vložite zahtevek za prenehanje
služnosti.
Vsekakor pa ima lastnik nepremičnine pravico do dostopa do
svoje nepremičnine.
Če je njegova edina možnost dostopa le prehod preko vaše
nepremičnine, zaradi česar tudi ima dogovorjeno služnostno pravico, mu boste
dostop
težko prepovedali,
razen če boste dokazali, da lahko do svoje nepremičnine pride tudi
po drugi poti.
|
|