Naša žena Aktualna številka
Aktualno
Revija Naša žena
Druge publikacije
Naročila in stiki
Oglasno trženje
Predstavitev podjetja
Zanimive povezave

Vsebina številke, Izbrani članki, Recept meseca, Naš nasvet

IZ NASLEDNJE ŠTEVILKE

ODNOSI MED NAMI
Človeške stiske po telefonu
ARHITEKTKA SVETUJE
Zavese vdihnejo prostoru dušo
December 2004
DRUGAČNO ZDRAVLJENJE
Nad alergije z bicom terapijo
EKOLOŠKO PRIDELOVANJE
Vlaknaste rastline za zdravo življenje
ZDRAVJE
Srčno-žilne bolezni

RUMENE STRANI

POTROŠNIŠTVO
Z nakupi do osebne sreče
IZ ZELENJAVNEGA VRTA
Turški ali laški fižol
OB KONCU AKCIJE
Ljudje odprtih rok
OKRASNI VRT
V zimskem času kot na dopustu
HIŠA OTROK IN UMETNOSTI
Igro jemljejo resno
REPORTAŽA
Tekmovanje kuharjev amaterjev
PREDSTAVLJAMO JO
Ljerka Bizilj
NEGA IN LEPOTA
Ličenje za decembrske svečanosti
ŽENSKE SVETA
Danguole Survilaite iz Litve
S KROJNE POLE
Za slovesne trenutke
PRILOGA:  Prazniki pri nas doma
OTROŠTVO ZNANIH SLOVENCEV
Andrej Rozman Roza, igralec
MODNI NASVETI
Kako kupujemo perilo
PO SVETU
Tamil Nadu, trenutek večnosti
MODNI NASVETI
Navadna oblačila za posebne priložnosti

PRILOGA: PRAZNIKI PRI NAS DOMA

Božično-novoletni prazniki so prijetni tudi zaradi okraševanja doma. Postavljamo smrečice, obešamo venčke na vhodna vrata, jedilne mize pa krasijo adventni venčki, četudi nismo verni. Vse to spada k tradiciji in v tem mesecu jo še prav posebej začutimo. Letos so barvne zapovedi za novoletno okrasje: bela, zelena, zlata in veliko naravnih materialov. Seveda pa ne bomo vrgli proč vsega, kar nam je ostalo od prejšnjih let. Zato lahko drevesce in mizo okrasite tudi drugače, le usklajeno naj bo, da ne videti preveč kičasto. Poleg tega v prilogi še praznični recepti in ideje za darila ter zavijanje.


POSEBNA PRILOGA: NOVICE EUROPA DONNA

Katastrofa na Onkološkem inštututu preteklost?*Dobrodošli in nedobrodošli hormoni*Bolnik naj bi bil bog!*Ambulante za zdravljenje bolečine*Janez Dolinar se spopada z rakom*Zbrali smo 60 milijonov za mamotom

Posebna priloga: Novice Europa Donna

IZBRANI ČLANKI - POVZETKI

KAM GREDO OSAMLJENI ZA PRAZNIKE?
Človeške stiske po telefonu

Božični in novoletni prazniki prinašajo s seboj močan čustveni naboj, velika pričakovanja in zahteve, ki pa jim nekateri ljudje niso kos.

Zato se v tem času potrebe po čustveni razbremenitvi in pomoči močno povečajo. Strokovne službe jih ne zmorejo reševati, saj se je za obisk pri nekem terapevtu treba naročiti vnaprej in čakati včasih zelo dolgo, do takrat pa se s človekom v stiski lahko dogaja marsikaj. Potreba po pogovoru je tukaj in zdaj in zahteva takojšen odgovor.

Fotografija
Ločnica

DRUGAČNO ZDRAVLJENJE
Nad alergije z bicom terapijo

Vsakič, ko je pojedla jabolko, hruško ali si privoščila kakšno jagodo, jo je, ne da bi vedela zakaj, srbela koža. Včasih je dobila tudi izpuščaj. Notranjost ustne votline ji je pogosto otekla, ko je jedla svinjsko meso. Ko so cvetele trave, je začela neustavljivo kihati, iz oči so ji lile solze in jo tudi pekle. Ko so cvetela drevesa (breze, vrbe, leske itd.), jo je dušilo in imela je hude asmatične napade. Po mleku in mlečnih proizvodih, pa tudi po kruhu in mnogih sladkarijah je pogosto dobila drisko ... Danes je 16 kilogramov lažja, polna življenja in popolnoma zdrava. Predvsem pa lahko diha.

Fotografija
Ločnica

ZAPRAVLJAM, TOREJ SEM
Z nakupi do osebne sreče?

Danes nas reklame spremljajo na vsakem koraku. Vsak dan nas v nabiralniku pričakata vsaj en ali dva prospekta, na radiu se v eni uri zvrsti več deset oglasnih sporočil. Če se vozimo v službo v kakšen večji kraj, potem nas na poti "pozdravijo" številni jumbo plakati. Gledanje enoinpolurnega filma se zaradi predvajanih reklam razvleče na vsaj dve uri in za gledanje priljubljene humoristične nanizanke se moramo prav posebej pripraviti - da se med vsiljenimi, nerazumno dolgimi oglasnimi bloki lahko zaposlimo s čim drugim. Če verjamemo ali ne, dnevno smo zahodnjaki izpostavljeni okoli štiri tisočem komercialnih sporočil v takšni ali drugačni obliki.

Fotografija
Ločnica

OTROŠTVO ZNANIH SLOVENCEV
Andrej Rozman Roza, igralec

Rasel je brez očeta Janeza, ki je sem ter tja prišel na obisk, sicer pa je živel z drugo družino. Mama Silva, samohranilka, je šla, da bi sinu omogočila boljše življenje, kot ga je imela sama, delat na jugoslovanski konzulat v München. Zato je Andrej Rozman večino svojih predšolskih let preživel pri svojem stricu Jožetu in teti Tini v Podhosti na Dolenjskem. To po svoje sploh ni bilo slabo, saj je bilo takrat življenje na kmetih še zelo idilično, teta in stric pa topla in nadvse razumevajoča človeka.

Fotografija
Ločnica

S KROJNE POLE
Za slovesne trenutke

Na svojih decembrskih dnevnih in večernih potepanjih si lahko privoščite malo več blišča in ekstravagance. Tudi če ste se vse leto upirale modnim novostim, je sedaj čas, da malo popustite in se odločite za nepozaben preskok v novo leto. Pred vami je obdobje svetlikajočih se tkanin, bleščic, kristalov, krznenih dodatkov, visokih pet ... Preden pomislite, da nimate ničesar takega, se prepričajte, ali ne visi v omari lep kos oblačila, ki bi ga lahko z malo ustvarjalnosti spremenile v zaželeni izdelek.

Fotografija
Ločnica
Kuhajmo skupaj ZIMSKA JUHA Z MANDLJI
SESTAVINE ZA 2 OSEBI:
1 čebula, 200 g pora, 50 g gomolja zelene z malo zelenja, 100 g korenja, 1 žlica masla, 500 ml čiste kokošje juhe, ščepec timijana, ščepec rožmarina, 2 lovorova lista, sol, sveže zmlet poper, 4 žlice nalistanih mandljev, 1 žlica balzamičnega kisa, 2 žlici limoninega soka, 2 žlici sladke smetane, 1/2 žličke praška za kari in 1/2 žličke sveže naribanega muškatnega oreška.

Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Por očistimo, operemo in zelo tanko narežemo. Gomolju zelene odrežemo zelenje in ga prihranimo. Zeleno in korenje olupimo, operemo, narežemo na koščke. V kozici segrejemo maslo. Dodamo čebulo, por, zeleno in korenček ter med mešanjem pražimo 5 minut. Zalijemo z juho, dodamo timijan, rožmarin in lovor. Juho posolimo in popopramo. Pokrijemo, zavremo in na srednje močni vročini počasi kuhamo 15 minut. Medtem na listke narezane mandlje stresemo v ponev, prevlečeno s snovjo proti prijemanju, in jih brez dodajanja maščobe zlato rjavo prepražimo. Vzamemo jih iz ponve. Prihranjeno zelenje splaknemo, otresemo in ozko narežemo. Iz juhe odstranimo lovorova lista. Žlico mandljev prihranimo, ostale stresemo v juho. S paličnim mešalnikom jo gladko obdelamo. Dodatno jo začinimo z balzamičnim kisom, limoninim sokom, s smetano, praškom za kari in z muškatnim oreškom. Preden juho ponudimo, jo potresemo s prihranjenimi mandlji in z narezanim zelenjem.

NAŠ NASVET

SLUŽNOSTNA POT

Pred desetimi leti sva z ženo kupila hišo, mimo katere vodi služnostna pot še za osem drugih lastnikov hiš in zemljišč. Pot preči naše dvorišče. To imamo zapisano tudi v pogodbi in izrecno navedeno, da je služnostna pot namenjena le za lastnike, ki se prenaša tudi na vse bodoče lastnike. Ko sva hišo kupila, so to pot uporabljali le vsak po dvakrat na dan in je še kar šlo. Zdaj pa so se doselili novi ljudje in postala je prava "avtocesta". Kaj lahko storimo, da bi še vnaprej živeli v sožitju. Pričelo me je namreč vse zelo motiti, kakor tudi druge sosede. Novi stanovalci zadnje hiše ob tej poti, so odprli celo obrt in imajo ves dan tudi mnogo obiskovalcev. Ali mu lahko pot prepovemo uporabljati v te namene in za stranke? Kako naj postopamo, da bi nam občina uredila dostop do naših hiš na drug način.
Hvala za odgovor in lep pozdrav!

Damjan z Dolenjskega

ODGOVARJA: Mojca Breznik, odvetnica

Na vaše vprašanje glede služnosti poti čez vaše dvorišče vam ne morem natančno odgovoriti, saj ne razpolagam s podatkom o tem, kakšna služnostna pravica je pogodbeno dogovorjena.

Po stvarnopravnem zakoniku je služnost pravica lastnika nepremičnine (gospodujoča stvar) izvrševati za njene potrebe določena dejanja na tuji nepremičnini. Služnost je lahko ustanovljena za nedoločen ali za določen čas, nastane pa lahko z zakonom, na podlagi pravnega posla ali z odločbo državnega organa. V kolikor nastane služnost na podlagi pravnega posla ( pogodbe o ustanovitvi služnosti ), se poleg veljavne pogodbe, iz katere izhaja obveznost ustanoviti služnost, zahteva še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.
V kolikor je bila služnostna pravica ob sklenitvi pogodbe dogovorjena, mora biti iz sklenjene pogodbe razvidno, v kakšnem obsegu je bila dogovorjena ( služnost hoje, služnost vožnje).

Za lastnika nepremičnine, v katere korist je bila služnostna pravica ustanovljena, ni pomembno, kolikokrat na dan svojo služnost izvršuje. Izvršuje jo skladno s svojimi potrebami, izvršujejo pa jo lahko tudi obiskovalci njegove nepremičnine.

V kolikor je postalo to moteče, lahko vložite zahtevek za prenehanje služnosti.

Vsekakor pa ima lastnik nepremičnine pravico do dostopa do svoje nepremičnine.

Če je njegova edina možnost dostopa le prehod preko vaše nepremičnine, zaradi česar tudi ima dogovorjeno služnostno pravico, mu boste dostop težko prepovedali, razen če boste dokazali, da lahko do svoje nepremičnine pride tudi po drugi poti.

 

Nazaj domov
Na vrh strani Prva slovenska ženska in družinska revija
Na prejšnjo stran
Elektronski naslov

 

 

Future Tech - podjetje za spletne predstavitve