Zanimivi projekti
Učimo se za življenje

priloga: PRAZNIKI PRI NAS DOMA

Vsako leto znova se veselimo praznično obarvanega decembra. Nekateri celo menijo, da je to najlepši del leta. Nedvomno je to čas, ki prinese v družino in med prijatelje drugačno razpoloženje. Če nam dopušča čas in če smo dovolj spretni, si lahko decembrske dneve polepšamo tudi z ustvarjanjem in sami izdelamo adventni aranžma ali okraske za božično-novoletna drevesca.

POSEBNA PRILOGA: PRESKUŠENI RECEPTI
Jedi z makom in avokadom

Makova zrnca uporabljamo v kuharstvu in pekarstvu. Brez njih ne bi bilo slavne (in končno zaščitene) prekmurske gibanice ne preprostih makovk. Semenca imajo rahlo oreškast okus, uporabljali pa so jih že v mlajši kameni dobi. Slovanske, nemška in židovska kuhinja premorejo vrsto narodnih jedi, ki vsebujejo mak. Priljubljen pa je tudi v nekaterih azijskih kuhinjah. Cela ali zmleta makova zrnca uporabljamo največ za sladke jedi, obstajajo pa tudi recepti za prav posebne makove dobrote iz "slane" kuhinje.

Avokado plod avokadovca, zimzelenega drevesa iz subtropskih predelov obeh Amerik pa je Evropa spoznala po zaslugi drznih pomorščakov 16. stoletja – tako kot krompir, fižol, paradižnik, papriko, koruzo in še marsikaj. Se pa značilno oblikovani sadež, "azteška hruška", še zdaleč ni tako zelo priljubil kot drugi prišleki iz Novega sveta, čeprav je okusno in koristno živilo, ki pa je nekoliko zapleten plod. Velja za sadje, uporabljamo ga predvsem kot zelenjavo, vsebuje pa toliko maščobe, da lahko v obloženih kruhkih in drugih jedeh nadomesti meso.

POSEBNA PRILOGA: NOVICE EUROPA DONNA

10 let Europe Donne * presejalni programi ZORA, DORA in SVIT * Onkološki inštitut končno odprt! * intervju z Zofijo Mazej Kukovič, ministrico za zdravje * slovensko združenje za bolnike z limfomom in levkemijo * Magda Žezlina, varuhinja bolnikovih pravic o čakalnih dobah * vaje za večjo gibljivost rok

FIZIKA BREZ ŽENSK JE PREVEČ ABSTRAKTNA
Kako živijo in delajo naše fizičarke

Danes verjetno nihče več ne pomisli, da bi bila fizika poklic, ki za ženske ne bi bil primeren. Po drugi strani pa niti ne vemo, koliko fizičark imamo v Sloveniji. Redke poznamo iz medijev, na primer klimatologinjo dr. Lučko Kajfež Bogataj ali meteorologinjo mag. Tanjo Cegnar, za evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj pa marsikdo niti ne ve, da ima doktorat iz fizikalnih znanosti. Koliko jih je, niso vedele niti same, dokler se ni porodila ideja, da bi napisale zbornik, v katerem bi vsaka predstavila svojo življenjsko in poklicno pot.

KO SVOJEC POTREBUJE STALNO POMOČ
Dodatek za pomoč in postrežbo

Dodatek za pomoč in postrežbo je namenjen poplačilu dela stroškov, ki jih ima upravičenec, ki nujno potrebuje stalno pomoč in postrežbo drugega. Višina tega dodatka ni odvisna od višine pokojnine. Pripada predvsem slepim, negibljivim, dementnim, paraplegikom, nepokretnim zavarovancem, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana najmanj za 70 odstotkov, bolnim, trajno vezanim na invalidski voziček. Kdaj in kako vložiti vlogo?

DR. GABI ČAČINOVIČ VOGRINČIČ
Otroštvo znanih

“Dobro bi bilo, če bi vsi, ki se odločajo za zakon ali zunajzakonsko zvezo, vedeli, da morajo družino znati soustvariti. Vsak dan in vse življenje, dokler traja. Vsaka družina je v bistvu konfliktna skupina, ne more biti drugače,« je prepričana dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, saj v tej skupnosti vsakdo zahteva avtonomijo zase, pa tudi svojo neodvisnost. A ker je družina povezana v ljubezni, prijateljstvu, skrbi zase in za druge, je to skupnost v dobrem.

MED PLEMENITIMI LJUDMI
Priznanja ljudem odprtih rok

Skoraj vsakdo bi zase zlahka našel področje, na katerem bi lahko pomagal in se izkazal kot plemenit posameznik ali posameznica. Prav zato, da bi dobra dela spodbujali, smo leta 1994 pri Naši ženi začeli z akcijo Ljudje odprtih rok. Veseli smo, da je človekoljubja v Sloveniji vsako leto več. Tudi letošnjo slovesno podelitev, ki je bila na simbolni ravni namenjena vsem dobrim ljudem, smo priredili v Narodni galeriji v Ljubljani. Priznanja je nagrajenim plemenitim ljudem izročala Marjeta Cotman, ministrica za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo, ki ga vodi, že od vsega začetka podpira našo akcijo, saj se zaveda, da tudi »naši« dobri ljudje pomagajo lajšati stiske in manjšati razlike med revnimi in bogatimi, ki so iz leta v leto večje tudi v Sloveniji.
Koga smo letos razglasili za dobrotnico, darovalca in izjemno osebnost leta 2007. Bralci in bralke Naše žene pa so izbrali še dobrega človeka leta.

VOLNENI UNIKATI
Brskamo po trgovinah

Ročne pletenine ali na ročnih statvah stkane volnene tkanine so samostojni originali, delo samoukov oziroma svojevrstnih umetnikov, izvirnih ustvarjalcev in estetov hkrati. Na izbiro so vam vrhnja oblačila, modna ogrinjala, tople jopice in puloverji ter drobni uporabni izdelki za vsak dan: nogavice vseh dolžin, rokavice, pokrivala, šali, copati ..., tudi drobni okrasni predmeti in ljubke igračke.
Vsi izdelki so iz ponudbe Galerije volne SOVEN iz Maribora in Selnice ob Dravi.

SLOVESNO V NOVO LETO
S krojne pole

Modni oblikovalci za najdaljšo noč priporočajo dolge lesketajoče obleke. Če pa se v njih ne počutite dobro, vzemite malo črno obleko in jo dopolnite z letos zelo modernimi ozkimi hlačami do gležnjev. Za vitkejše moda ponuja tanke oprijete žabe do gležnjev, zaključene s čipko ali svetlečo obrobo.
Na robove oblačila našijte bleščice ali pod prsi zavežite sijočo pentljo. Okrasite se z unikatnim nakitom. Obujte svetleče nizke balerinke ali pa elegantne sandale z visoko peto. Postava bo videti višja in elegantnejša.

Vzgoja po ločitvi

Od ločitve sta minili dve leti, takrat je bilo precej burno in neprijetno. Sedaj imam svoje življenje, sina, ki hodi v prvi razred osnovne šole, vidim vsak drugi vikend ter ob sredah po šoli in do večera. To so najini trenutki, ki so mi zelo pomembni, in takrat se zelo potrudim, da nama je lepo. Niso mi pa všeč vzgojni prijemi moje bivše žene in občutek imam, da nimam nobenega vpliva na sina. Tudi zakoni so za moje pojme na strani žensk. Kako naprej?

Zaskrbljeni očka

ODGOVARJA: Matic Munc, univ. dipl. psih., zunanji sodelavec Zavoda ZAI

Tudi midva bova začela na koncu. Delite občutke mnogih moških, ki so v podobni situaciji, ko namreč družinska zakonodaja veliko bolj ščiti matere ter zapostavlja očete. Zakoni sicer niso napisani v podporo enemu spolu, sodna praksa pa je vsaj v preteklosti kazala naklonjenost materam. Resnica je, da se v zadnjem času tudi ta sodna praksa spreminja in zadnji podatek pravi, da so otroci v 15 % zaupani v vzgojo in varstvo očetom in v 85 % materam, kar je premik glede na prejšnja časovna obdobja. Tudi stroka se odmika od prepričanja, da otrok po definiciji sodi nepreklicno in samo k materi. To vam v vašem primeru sicer ne pomaga dosti, daje nama samo okvir za nadaljnje razmišljanje.

Skoraj vsak razpad zveze je boleč in neprijeten, nekatere zveze se razpletejo šele na sodišču ob »pranju perila« in delitvi premoženja. Napisali ste, da je bila tudi vaša razveza takšne vrste, iz česar lahko sklepam, da so po dveh letih določene rane še nezaceljene in so ostale zamere, ki jih sodba sodišča ne more izbrisati. V vašem trikotniku oče-mama-otrok je prišlo do razdora. Svojo ljubezen do sina lahko sedaj kažete samo ob določenih stikih, ki so seveda umetni nadomestek za vsakodnevni stik, ki bi ga imela v primeru, da bi vi bili še vedno družina. Vendar drugače skoraj ne gre. Odpirajo se mi sicer različne možnosti in naj vam jih nekaj naštejem. Če bi bila med vama kot bivšima partnerjema stopnja razumevanja in komunikacije na višjem nivoju, kot sumim, da je v resnici, bi bila odlična rešitev t. i. skupno starševstvo, v katerem je opravljanje roditeljske pravice enakomerno porazdeljeno v približnem razmerju pol na pol glede preživetega časa in obveznosti. Bojim se, da v vašem primeru takšna možnost ne pride v poštev, vsekakor pa je možna le ob sporazumu obeh roditeljev. Tako vam ostanejo določeni stiki, ki so lahko po vašem mnenju preredki. Če je tako, potem morate na sodišču vložiti pobudo za spremembo stikov, pri čemer vam lahko vaš center za socialno delo zgolj pomaga pri komunikaciji z materjo vašega otroka, ne more pa odločiti v zadevi. To je naloga sodišča. Če je vaš dvom o materinih postopkih zelo velik, se lahko seveda odločite za radikalnejši poskus in vložite zahtevo za predodelitev otroka (stara terminologija) oziroma za zaupanje sina vam. To sicer pomeni še en postopek na sodišču, ki ni enostaven, je pa to ena izmed možnosti.
Če se vam nobena od teh možnosti ne zdi niti potrebna niti ustrezna, boste morali shajati s tako določenimi stiki. Pri tem je seveda treba vedeti, da vam roditeljska pravica formalno nikakor ni odvzeta in ste ostali oče svojega otroka. Izvajanje te pravice pa je omejeno, če ne drugače, časovno, po vaših navedbah tudi vsebinsko, saj imate manjši vzgojni vpliv na sina. Pri tem se je včasih dobro vrniti k eni izmed temeljnih predpostavk tudi naše zakonodaje, in to so pravice otrok. Otrok ima pravico do obeh staršev, če seveda otroka ne ogrožata. Pri tem je v otrokovo korist, da se jima uspe glede temeljnih vzgojnih principov poenotiti, pa čeprav ne živita več skupaj in ne sestavljata zveze. To je tisti korak, ki ga je težko narediti. Kljub temu da nisva več partnerja, za vedno ostajava roditelja najinega otroka. V tem »porušenem« trikotniku odnosov je zelo dobro doseči ravnovesje vsaj v odnosu do otroka. Mamica in očka imata torej ista ali vsaj podobna stališča glede vzgoje otroka. Pri tem je nujno, da oba odrasla med seboj vzpostavita komunikacijo, ki je sicer drugačna od tiste, ko sta bila še par, je pa v korist otroka. Prava pot je dogovarjanje in tudi iskanje kompromisov, je pa to naporno za dva, ki sta se sorazmerno pred kratkim razšla. Večtirnost vzgoje je kratkoročna taktika, z »mehkejšimi« pristopi si kupujemo otrokovo naklonjenost, mu pa dolgoročno ne delamo nobene usluge. Pri tem ni pomembno, kdo je tisti, ki popušča, ključna napaka je neusklajenost. Sumim, da vam pogovor z vašo bivšo ženo ne diši najbolj, čeprav bo o zadevah, ki neposredno zadevajo vajinega sina, v določenih točkah nujen. Vajina presečna točka skupnega interesa je otrok, vendar skupnega, ne nasprotnega. Pri tem je težko doseči zaupanje v drugo osebo, saj imate z njo očitno že nekaj »slabih« izkušenj. Če drugega ne, neuspešno zvezo. Otroka si torej časovno »delita«, pri čemer bi si morala vsaj v osnovi deliti temeljno zaupanje, da drugi roditelj v času, ko ima otroka, ne bo namerno storil ničesar, kar bi otroka ogrozilo. To velja seveda za obe strani. Od tukaj so nadaljnji koraki majhni in včasih naporni. Možnost minimalnega dogovora lahko preizkušata recimo na interesnih dejavnostih svojega otroka (šport, glasba, tuji jeziki), kjer bi se morala truditi doseči sporazum, za katerega oba menita, da je otroku koristen, sin pa se mora seveda strinjati. Mogoče se vam zdi ta pristop navadna utopija in vas zanima, kako do njega. Ključ do uspeha je delo na sebi, učenje sprejemanja drugega in korekcija svojega škodljivega vedenja. Žal vam moram napisati, da svoje bivše žene vi zelo verjetno ne boste mogli spremeniti. Lahko pa spremenite sebe. V res idealnem primeru bi se oba odločila za skupno terapevtsko obravnavo za izboljšanje vajinega starševstva in tudi zaključka zveze. Sama fizična ločitev in že omenjeni papir, ki potrjuje, da nista več mož in žena, pogosto nista dovolj. Takšna terapija bi bila v veliko korist vsem trem, tudi vama kot naložba za vse nadaljnje odnose ter seveda vajinemu sinu, ki bi imel sicer razvezana, vendar stabilna in zadovoljna roditelja. Ne boste verjeli, da se nekateri pari po koncu zveze že odločajo za takšno rešitev.