| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
DECEMBER 2008
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| Tema meseca
Svetle in temne plati starševstva
Rojstvo otroka v življenju para pogosto povzroči potres in marsikdo starševstvo doživlja kot vračanje k tradicionalnim vlogam, konec samske svobode pa pogosto povzroči nepričakovan šok. Po svetu so opravili kar nekaj raziskav, v katerih se je mit o otrocih kot največji sreči v življenju nekoliko omajal, medtem ko knjige, v katerih avtorji odkrivajo temne plati in grenkobo starševstva, postajajo uspešnice. V Sloveniji takšnega trenda še ni in naše raziskave ugotavljajo, da so otroci in starševstvo še vedno pomembne vrednote, vsaj na papirju, kajti skromna rodnost nedvomno priča o drugačni miselnosti. |
 |

| Otroštvo znanih
Iča Putrih, humoristka
V dobrih starih časih, se je Iča Putrih ob svoji fotografiji v Teleksu, v katerem je tedensko objavljala vice, predstavljala nekako takole. Punca sem, kot vidite. Visoka 172 centimetrov, čez prsi jih imam 120, čez pas in gofljo pa preveč. Sem precej težka, a samo na tehtnici … Danes je 40 kilogramov lažja Še vedno pa rada govori in vice poka. Pri njej kar čutiš, da rada živi.
|
 |

| Svečanost v Narodni galeriji v Ljubljani
Nagrajena dobra dela
Da bi dobra dela oziroma človekoljubje spodbujali, smo leta 1994 pri Naši ženi začeli akcijo Ljudje odprtih rok. Od tedaj naprej vsako leto oktobra v posebni prilogi – letos že petnajstič zapored – predstavimo ljudi, katerih človekoljubna dejanja so bila v preteklem letu najbolj odmevna. |
|

| Naš pogovor
Tanja Borčič Bernard, dopisnica POP TV iz Zagreba
Med tistimi, ki so v Zagrebu našli svoj dom, je tudi dopisnica komercialne televizije POP TV Tanja Borčič Bernard. Čez mejo pa je ni vodila le služba, ampak tudi ali predvsem ljubezen. V vlogi dopisnice se je simpatična rjavolaska dobro znašla. Delo ji je priraslo k srcu predvsem zaradi svoje pestrosti. |
|
Poklicni portret
Monika Zadnikar, hipoterapevtka
Že stari Grki so konjem pripisovali čudežno moč, ki spodbuja življenjsko voljo in prebudi duha. Prva študija o vrednosti terapevtskega jahanja je bila napisana v Franciji v drugi polovici petdesetih let. Monika Zadnikar pa se je za hipoterapijo, posebno obliko fizioterapije, ki se izvaja na konju, začela zanimati v osemdesetih letih, ko je študirala na Visoki šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Da bi uresničila poklicne sanje se je morala najprej dobro naučiti jahati. Za hipoterapevtko pa se je izobraževala v Gradcu v Avstriji, v Ameriki in Nemčiji.
|

|

Po svetu
Božična voščilnica iz Ekvadorja
Na južni polobli lahko v tem čarobnem mesecu na cesti in ob njej vsak dan srečate žive jaslične figure: osle in krave, ki jih je na romanju do betlehemskega hlevčka premamila trava ob poti, umazane in kričeče pastirčke, ki čez cesto napenjajo vrvi, da bi prestregli kakšno darilo, temnopolte Marije z že rojenimi Jezuščki na hrbtu, Jožefe, ki v rdečih pončih potrpežljivo pasejo trope ovac ali lam ... vse, ki bi v teh dneh že zdavnaj morali prispeti v Betlehem, pa jim je cesta nekako ljubša. |
|
Za lepši dom
Opremljanje s toplimi barvami
Znano je, da nas tople barve – oranžna, rumena, rdeča – razveselijo, nam dajo energijo, vzbujajo optimizem in dobro počutje. In le zakaj si življenja ne bi uredili tako, da nam prostori, v katerih preživimo večino svojega časa, ne bi dajali nekaj pozitivnega in toplega? Z opremljanjem doma v toplih barvah lahko vplivamo na svoje počutje in si ustvarimo prijazen in vesel dom, kar je še posebej dobrodošlo v prihajajočih praznikih in v zimskem času, ko nam primanjkuje svetlobe sonca.
|

|

Okrasni vrt
Lepolistne rastline - paša za oči
Ko izbiramo rastline, ki jih želimo imeti na svojem vrtu, največkrat razmišljamo le o cvetju. Vendar cvetje odcveti, rastline z lepimi listi pa so zanimive dalj časa. Njihovo listje je lahko nenavadne oblike ali barv. Šele ko bomo cvetoče in lepolistne rastline posadili skupaj, bomo dosegli dober učinek. |
|
Brskamo po trgovinah
Škotski karo iz tradicije v modo
Angleško deželo Škotsko poznamo po dudah, viskiju, veličastno skrivnostnih gradovih in tartanih – znamenitih karo vzorcih, ki so bolj kot kadarkoli doslej letos iz tradicije prestopili v modo. To modno sezono je škotski karo zavladal povsod. Najdemo ga tako med klasiko za resne in odrasle kot v trendih za mlade in najmlajše. |

|

 |
Grška enolončnica stifado |
Sestavine za 4-6 oseb:
1,5 kg govejega hrbta s kostmi, 4 žlice olja, 1 kg majhnih čebul, sol, 6 lovorovih listov, ½ žlice brinovih jagod, 2 klinčka, ½ žlice poprovih zrn, 6 palčk cimeta, 400 g korenja, 125 g poljubnih testenin za juho (na sliki so rižki), šopek peteršilja, ½ šopka šatraja in ½ šopka timijana. |
Meso oplaknemo in do suhega popivnamo. V dovolj veliko kozico nalijemo olje, ga močno segrejemo in meso na njem krepko opečemo po obeh straneh, Prilijemo dobra 2 litra vode in zavremo. Peno skrbno poberemo s penovko, vročino pa znižamo. Dve neolupljeni čebuli temeljito obrišemo, razpolovimo in polovice s prerezanimi stranmi navzdol položimo na vročo ploščo štedilnika. Ko prerezane strani temno porjavijo, polovice vložimo k mesu. Dodamo sol, lovor, napol zdrobljene brinove jagode, klinčka, poper in cimet. Meso v odkriti kozici dve uri in pol kuhamo na šibki vročini. Tu pa tam ga obrnemo. Po potrebi odstranjujemo pene.
Po eni uri kuhanja na šibki vročini vzamemo polovice čebule iz kozice in jih zavržemo. Preostale čebule olupimo in cele dodamo v kozico. Korenje olupimo ali ostrgamo, operemo in narežemo na večje koščke. Trideset minut pred koncem kuhanja jih dodamo v kozico.
Medtem testenine po navodilu na zavitku skuhamo v slanem kropu ter odcedimo. Zelišča oplaknemo, otresemo in listke potrgamo s stebelc. Kuhano meso vzamemo iz kozice. Iz tekočine poberemo lovor, brinove jagode, klinčke, poprova zrna in cimetove palčke ter jih zavržemo.
Meso odrežemo od kosti, obrežemo loj in ga zavržemo Meso narežemo na kocke. Meso, sesekljana zelišča in kuhane testenine damo v tekočino v kozici in 5 minut kuhamo na šibki vročini. Nato stifado ponudimo.
Stifado je še okusnejši, če ga že prejšnji dan skuhamo skoraj do konca in meso v kosu čez noč pustimo v tekočini.
|
|
NAŠ NASVET
Ali moj sin ne bo odrasel?
Z možem sva že upokojena in imava dva otroka, oba sta že končala študij in imata zavidljiv položaj v službi. Hči je prevzela odgovornost zase, zapustila domače gnezdo in se popolnoma osamosvojila. V naš dom se vrača samo na obisk. Sin pa ob dobri službi in osebnem dohodku pri 31 letih še vedno ne razmišlja o samostojnem življenju, čeprav smo na to temo že kar veliko govorili. Midva si oba želiva, da se tudi on odseli, tako zaradi pomanjkanja prostora kot zato, da bi se osamosvojil, ustvaril družino. Dekleta so z njim zelo kratek čas in vse mu očitajo, da je preveč odvisen od maminega pogrinjka in staršev, ki zanj skrbijo kot za malčka. Ker ne more ustvariti zveze, ki bi trajala, je ves čas nejevoljen, doma pa se tako ali tako ne loti nobenega dela. Midva si želiva, da bi se starala in uživala drug z drugim in ne bi imela dnevnih obveznosti zaradi sina, saj je najino življenje podrejeno njegovemu. Kje sva naredila napako?
Štefanija iz Logatca
ODGOVARJA: mag. Dragica Marta Sternad, zasebna svetovalnica Jerca
Postati odrasel zagotovo pomeni, da sem sposoben odločati sam zase in sem odgovoren za vse odločitve, ki jih sprejemam. Res je, da z osamosvojitvijo ni več mej, obveznosti, ki nam jih nalagajo starši, je pa res, da je edino domače gnezdo tisto, ki mi daje zavetje, v katerem se počutim varnega. V vašem primeru gre zagotovo za sina, ki je obtičal v tako imenovani podaljšani adolescenci. Zunanja merila, kot so biološki, sociološki, ekonomski, kulturni in pravni vidiki, so tista, ki nekako določajo odraslost, po drugi strani pa je nujno, da se vsak človek zase tako tudi počuti. In nemalokrat »postati odrasel« pomeni za odraščajočega fanta oviro v osebnostnem razvoju. Odraščanje se izraža kot nenehno nihanje med mogočim in našimi željami. Kaj je tisto, kar si vaš sin ali vsak odrasel človek želi, kaj je tisto, kar mu daje realnost, in kako najti ravnovesje med sanjami in resničnostjo? Kdo se lahko izredno hitro znajde v neprestani napetosti, ki ga utruja in izčrpava, ker sam ne zmore zbrati dovolj moči in nima motivacije, da bi zaživel sam in razbremenil starše. V vašem primeru bi bilo prav, da bi intenzivnost vaše skrbi zanj popustila in bi mu tako omogočili odpreti nov prostor, ki ga mora zapolniti sam. In ko ne bo več psihično in fizično odvisen, ko bo tudi sam začutil več svobode in manj nadzora, se bo počutil samozavestnejšega.
Starši in otroci so včasih preveč ujeti v odvisne odnose. In naši otroci niso samo naši otroci, čeprav se s tem kot starši težko sprijaznimo. Otroka nimamo pravice zadržati zase, ker nam ne pripada. Sprijazniti se je treba z dejstvom, da nam nekega dne od naših otrok ostane samo še hvaležnost, prgišče zvezdnega prahu na prstih in fotografski albumi, polni spominov. Veliko odraslih otrok pravi, da si želijo svoje svobode, in zatrjujejo, da so sposobni sami živeti. In ljubezen do svojih otrok pomeni prav to neomejevanje svobode in svobodne izbire. Tudi starši moramo biti sposobni pustiti otroku, da gre, če je taka njegova volja, če bo drugje srečnejši in če ima za to ustvarjene razmere. Pretirana skrb staršev in pretirana ljubezen do odraslega in ekonomsko preskrbljenega otroka lahko povzroči, da se preveč vpletamo v življenje lastnih otrok in jih doživljamo kot podaljšek sebe. Vsak dan znova dokazovati, da smo dobri starši in dajati otroku vse tisto, za kar smo bili prikrajšani v lastnem otroštvu, to je pretiravanje, ki močno škodi pri oblikovanju pozitivne samopodobe. Zlasti matere smo tiste, ki se bojimo, da bodo naši otroci brez naše pomoči neuspešni, ti pa imajo občutek, da jih nenehno nadzorujemo.
Nemalokrat starši pretiravamo z ljubeznijo in starševstvom. In ne gre za razvajanje otrok, gre za pretirano čustveno vpletenost, združeno s potrebo po nadzorovanju, gre za pozornost, ki je otrokom namenjena in je je več, kot jo potrebujejo in želijo, gre za manipuliranje. Včasih je to pretirano starševstvo rezervirano samo za enega otroka, in v vašem primeru se je zgodilo, da je vaš sin zaradi vajinega zanimanja zanj, vaših vsakodnevnih skrbi zanj, ljubezni, nadzora varnejši doma in nima moči, da bi se odselil. In ljubezen ter odvisnost je tudi na sinovi strani, zato ne potrebuje spremembe. Odhajanje iz domačega gnezda je v vseh družinah zahtevna naloga za vse udeležene. Oba z možem lahko sinu sedaj pomagata, da si bo poiskal spremembe, ki bodo pripomogle tudi k spremenjenemu odnosu do sebe, vas, in da bo spoznal nove ljudi. Tudi ob spremembah bo tako kot vaša hči – njegova sestra – še vedno imel ljubeče starše in topel dom, v katerega se bo vračal sam ali z družino in v katerem bo še vedno našel jasna sporočila, ki jih bo razumel in sprejel ali spremenil. Čas pred novim letom je nemalokrat tudi čas, ko kujemo načrte za prihajajoče leto – in izkoristite ga tudi v vaši družini, da bo srečnejša in še naprej ljubeča do vseh. Srečno! |
|