Aktualno
Starejši za starejše

Arhitektka svetuje
Ogrevanje s kamini nekoliko drugače

POSEBNA PRILOGA: Novice Europa Donna

• Mama je zbolela
• Jana Koteska in rak dojk
• Kdaj in kje kakovostno zdravljenje?
• Hrana je zdravilo

PRILOGA: Prazniki pri nas doma

Leto se je obrnilo in prišel je december, čas praznovanj, čas posebnega vzdušja, čas, ko si želimo, da bi bil naš dom še posebno lep. Trgovci nam na vsakem koraku ponujajo vse mogoče okrasje, moda se vsako leto spreminja, doma pa se nam kopičijo številne stvari, ki smo jih nakupili v preteklih letih.

Okrasimo naš dom letos nekoliko drugače. Uporabimo materiale, ki jih naberemo v naravi, suho cvetje, ki smo ga posušili poleti, različne plodove, suho sadje …

• Na praznični mizi • Bonton in voščila • darila • vezeni praznični motivi

Aktualno
Starejši za starejše

Društva upokojencev povsod po Sloveniji vabijo medse prostovoljce za delo v projektu Starejši za starejše za višjo kakovost življenja doma. Projekt poteka pod okriljem Zveze društev upokojencev Slovenije. Cilji so preprosti: pomagati najti osamljene, onemogle, osiromašene vrstnike, jim olepšati starost, olajšati stiske.

Osebnostna rast
Deset korakov do sreče

Mnogi ljudje živijo brezciljno, nedosledno ali pa so docela vodljivi in ne znajo ali ne zmorejo uveljavljati svojih hotenj in slediti svojim željam. Če dovolimo, da drugi upravljajo z našim življenjem, ostanemo brez lastne identitete. Kar je v nadzorstvu drugih, ni v kontroli nas samih, to pa je zelo podobno vožnji brez zavor. Prvi korak k sreči je torej ugotovitev, kako pomembno je, da imamo nadzor nad dogajanjem v lastnih rokah.

Zaključek akcije Ljudje odprtih rok 2010
Najlepša prireditev leta

Nobena država, pa naj bo še tako socialna, ne more prav vsem dati vsega, kar bi potrebovali za normalno življenje. Zato je vsaka dobrodelna pomoč več kot dobrodošla. Naša žena vse te plemenite posameznice, posameznike in skupine že sedemnajstič zapored najprej predstavi v oktobrski prilogi Naše žene Ljudje odprtih rok, sredi novembra pa zanje pripravi še svečanost in jim podeli zahvalne listine za njihovo človekoljubno delo.

Kuharsko tekmovanje kuharjev amaterjev 2010
Ljubiteljski kuharji uspešno vrteli kuhalnice

Letos so se ljubiteljski kuharice in kuhar pomerili v pripravi zavitkov, pogač in gibanic, tako sladkih kot tudi slanih. Bilo jih 15 iz vse Slovenije, 14 tekmovalk in 1 tekmovalec. Med nami pa je bila tudi tekmovalka iz sosednje Avstrije. Bili so različnih poklicev ter starosti, edini moški predstavnik pa je bil hkrati tudi najmlajši letošnji tekmovalec, star komaj dobrih deset let.

Otroštvo znanih Slovenk in Slovencev
Aljana Primožič, karikaturistka

Karikature je najprej risala za »štos« in predvsem zase. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja pa je postala samostojna karikaturistka. Njene risbe so zmeraj brez dlake na čopiču, torej takšne, ki, včasih šaljivo, včasih pa tudi malce nesramno, piknejo v srž problema. Prav zato, ker govorijo o tistem, kar ljudi najbolj žuli, jih imajo radi.

Po svetu
Domovina nuragov in plamencev

Sardegna, nam bolj znana kot Sardinija, leži južno od Korzike in je po svoji velikosti primerljiva s Slovenijo. Svoje ime je dobila po piratih Sardih, ki so poskušali zavzeti Egipt, okoli 1180. leta pred našim štetjem. Cagliari, glavno mesto in luka, leži na jugu otoka in je s severnimi luškimi vrati Olbia povezan s tristo kilometrov dolgo hitro cesto. Pisana geološka zgradba otoka se kaže na raznovrstnihobalah in plažah, po svojem reliefu pa je Sardinija deloma ravninska dežela, ki se proti svojemu središčnemu delu dviga do višine 1834 metrov. Vzhodno obalo obliva Tirensko, zahodno pa Balearsko morje, ki prinašata milo sredozemsko podnebje.

Arhitektka svetuje
Ogrevanje s kamini nekoliko drugače

Pogled na migljajoče plamene v dnevni sobi, še posebej ob praznikih in v mrzlih dneh, je prijeten. Dekorativni kamin z alkoholnim gorilcem lahko vse to pričara, ker gori s pravim plamenom, ne smrdi in omogoča poljubno postavitev v prostoru. To pomeni, da lahko večjega, samostoječega, postavimo na sredo prostora in greje vse okrog sebe. Ploščatega pritrdimo ob steno ali na njo, manjše izvedbe pa postavimo na mizo. Tak kamin nas lahko razveseljuje v sobi ali pa ob posedanju na vrtu ob hladnih dneh.

Radi jih imamo
Izgubljeno – najdeno

Odkar je od leta 2003 vstavljanje čipa pod kožo psičkov obvezno, je iskanje matičnih skrbnikov izgubljenih živali sicer postalo mnogo preprostejše, vendar pa se ljudje pogosto ne menijo za izgubljene živali, ki jih opazijo, in se raje obrnejo proč, da bi se tako izognili težavam. Zaradi nepoznavanja ustaljenih postopkov in določenih pravil je namreč pri ljudeh prisoten neutemeljen strah pred (predvsem finančno) odgovornostjo za žival, ki so jo našli.

Tesnoba in mladostnik

Kot starša 16-letnega sina sva včasih zaskrbljena, saj opažava, da njegovo vedenje in razpoloženje v zadnjem letu nista več podobna tistima iz njegovih otroških dni. Zapira se v svoj svet, ne želi druženja z vrstniki, ne zanimajo ga konjički, s katerimi si je rad popestril prosti čas, nenehno je napet, nesproščen. Ko opazujeva njegovo plašnost in nedejavnost, naju pesti strah, da bi zbolel. O svoji morebitni tesnobi se ne želi pogovarjati z nama. Je tesnoba prisotna pri vseh mladostnikih, ki odraščajo? Kako se kaže navzven? Kako naj mu pomagava?

Bralka iz Idrije

ODGOVARJA: mag. Dragica Marta Sternad

Posameznika se v odraščanju res loti občutje nedoločene stiske, ki iz tihega notranjega nemira včasih prerase v pravo grozo. Mladostnik ima lahko veliko razlogov za tovrstno stisko, ki jo imenujemo tesnoba: postopno izgubljanje pravic in zaščit, ki mu jih je dajalo otroštvo, porajanje novih, neznanih želja v spreminjajočem se telesu, velika pričakovanja uspeha, ki še presegajo sposobnost in pripravljenost za napore, potrebne na poti do neštetih ciljev … Občutje tesnobe je nerazdružljivo povezano z raziskovanjem življenja, s pričakovanjem prihodnjega, s stopanjem v neznano in z iskanjem še nedoživetega. Tesnoba vsebuje izziv po odkrivanju novih privlačnosti v svetu okrog nas ter novih moči v nas samih. Tesnoba je cena in hkrati vstopnica za zdravo, polno odraslost. Tem občutjem se ne izogne noben mladostnik. Razlikujejo se samo načini, kako posamezniki tesnobo premagujejo, obvladujejo in z njo živijo. Kakšen bo izid boja med mladostnikom in tesnobo, ki je sestavni del njegovega odraščanja, je odvisno od njegovih osebnostnih lastnosti in od spodbud ter opore v njegovem okolju.

Možnosti za uspešno in učinkovito obvladovanje nemira in tesnobnosti je veliko. Številni mladostniki svoje ravnotežje uravnavajo s športom, z različnimi konjički, družabnimi in rekreativnimi dejavnostmi, s prebiranjem knjig ali s pisanjem pesmi. Pristno zanimanje, zavzet trud in zadoščenje, ki ga prinaša neko prizadevanje, zagotavljajo, da bodo te dejavnosti razrešile tudi tisto, k čemur so bile le bolj podzavestno usmerjene. V tem primeru je tesnoba tudi spodbudna in za mladostnikovo dozorevanje pozitivna, saj ga sili v dejavnosti, ki gradijo njegovo osebnost. Kadar pa jo poskuša dušiti in obvladovati z različnimi oblikami vedenja, ki ga pehajo v spor z okoljem in spodkopavajo razvoj njegove osebnosti, prevzame prav občutje tesnobe ključno mesto v razvoju njegovih duševnih motenj. To občutje leži pri izviru nevrotičnih motenj, samopoškodb, predajanja učinkom droge in drugih oblik neprilagojenega vedenja. Drugače od stalnih, neprijetnih, a še obvladljivih občutij negotovosti in tesnobe doživljajo nekateri mladostniki občasne tesnobne krize, v katerih se ta občutja skoraj nevzdržno razrastejo. Napadi groze in tesnobe, nemira in hudega vzburjenja, ki jih spremljajo tudi telesni simptomi (tresenje, potenje, hiter in nereden utrip srca), so za mladostnika zelo mučni, za njegovo okolje pa prav dramatični, saj pri mladostniku in njegovih domačih neredko vzbudijo pravi preplah. Včasih se pojavijo brez znanega vzroka pri preobčutljivem, preutrujenem ali kako drugače manj odpornem mladostniku. Včasih sledijo nizu več napetih in neugodnih dogajanj, od katerih vsako zase še ne bi ogrozilo mladostnikovega duševnega ravnotežja. Drugič spet so odziv na pomembne preizkušnje, na primer v šoli, ali znamenje mladostnikove stiske zaradi izrazite odvisnosti od doma, ki se je pogosto niti mladostnik niti njegovi starši ne zavedajo in jo celo na različne načine spodbujajo in gojijo. Nekje vmes med nedoločeno tesnobo in povsem prepoznavnim strahom sta za mladostniško obdobje značilna tesnoba v družbi in strah pred nastopanjem. Zakaj ni več tak kot tedaj, ko je bil otrok? Družba mladostniku veliko pomeni. Močno si želi naklonjenosti, sprejetosti med vrstniki, želi si, da bi bil priljubljen, zaželen in cenjen. Ob tem pa je v sebi negotov, nezadovoljen z mnogimi drobnimi značilnostmi svojega videza, nastopa in vedenja. Zaradi želje po uspehu v družbi in občutka lastne nezadovoljenosti je napet, nesproščen, nepristen. Nenehno se zaveda samega sebe. Opazuje se in ocenjuje. Svojo negotovost prekriva z na videz samozavestnim nastopom, s pretirano zgovornostjo in nedoživeto vedrino – ali pa jo pokaže z molkom, s plašnostjo in z nedejavnostjo. Ne enega ne drugega načina vedenja pa družba ne sprejme dobro.
Za marsikaterega mladostnika je doživljanje tesnobe tako neprijetno in mučno, da se zaradi nje izogiba družbi in se umika v svoj svet. To dodatno povečuje njegovo nezadovoljstvo s samim seboj in ga tako nesrečnega in osamljenega še bolj izpostavlja različnim bolečim doživetjem ob vsakodnevnih obremenitvah. Tako tesnoba v družbi kakor strah pred nastopanjem se lahko kažeta od prav mile, komaj opazne oblike do močnega in mučnega doživetja. Preženemo ju lahko le z vztrajno vajo. Vse večje in dejavnejše družabne izkušnje, vse pomembnejši in zahtevnejši nastopi pred občinstvom postopno preženejo tesnobo in strah, čeprav je ta »šola« polna zadreg, spodrsljajev in mučnih situacij. Vsak mladostnik bi moral ta strah premagati, saj življenje prinaša veliko preizkušenj, ki zahtevajo od posameznika trdnost in sposobnost za zdravo uveljavljanje. In pri premagovanju tesnobe in strahov sta ravno vidva kot starša tista, ki lahko največ naredita s svojo vztrajnostjo, razumevanjem in predvsem s tem, da kot starša poslušata in slišita svojega mladostnika ter upoštevata njegova nihajoča razpoloženja. In če ne zmoreta sama, poiščita ustrezno pomoč v šolski svetovalni službi ali pri strokovnjakih, veščih vzgoje, izobraževanja in druženja z mladostniki.