|
TEŽAVE S HČERKO
Sem mati 17 letne srednješolke. Že od začetka šolskega
leta vsaj dvakrat na teden "šprica" pouk. Pri
sedmih predmetih ima negativno oceno. Čas, ko ni prisotna
v šoli, preživlja s prijatelji, ki nanjo zelo slabo vplivajo.
Tudi doma nenehno povzroča konflikte, saj z možem vztrajava,
da hodi v šolo. Mislim, da drugega letnika ne bo uspešno
izdelala.
Svetujte mi, ali je še smiselno vztrajati na zahtevi,
da hodi v to šolo, saj je nezadovoljstvo moje hčerke z
izbrano smerjo šolanja vsak dan večje. Z možem nisva za
to, da bi ostala doma in imela še več časa za svoje prijatelje,
meniva, da mora nekaj koristnega početi, četudi pusti
redno šolanje. Zaposlitev bi po najinem mnenju težko dobila,
poleg tega pa bi jo verjetno zaradi nezanesljivosti hitro
izgubila.
Z možem ne veva, kako naj ravnava. Pomagajte nama.
Hermina iz okolice Ljubljane
ODGOVARJA:
Miša Kramberger, Svetovalnica za starše
Hčerka, ki jo imate radi, doživlja neuspeh, njeno nezadovoljstvo
in trenutna neuspešnost pa je naporna tako zanjo, kot
tudi za vas. Razumljivo je, da vas skrbi, kakšna bo njena
prihodnost, vendar se morate zavedati, da ji lahko le
svetujete in jo podpirate pri njenih odločitvah, ne morete
pa se odločiti namesto nje. Popolnoma pa vas podpiram
v tem, da nočete, da bi ostala doma in zahtevate, da nekaj
koristnega počne. Vztrajate pri tem, saj bo brezdelje
prineslo le še nove težave.
Pogovorite se s hčerko. Samo vztrajanje na tem, da hodi
v šolo, očitno ni obrodilo sadov, saj je trenutno stanje
glede prisotnosti in ocen, kot ga opisujete, kritično.
Če bo hčerka nadaljevala z neopravičenim izostajanjem
od pouka, bo (verjetno je že) tudi v šoli deležna različnih
sankcij - opomini, ukori in v končni fazi izključitev
iz šole. Sedem negativnih ocen po prvem ocenjevalnem obdobju
se še da rešiti, vendar je potrebno v to vložiti kar precej
časa in truda, na kar pa hčerka, kot lahko razberem iz
vašega pisma, ni pripravljena.
Če ocenjujete, da je njena želja po spremembi smeri resna
in ne le trenutna muha, jo podprite. Obrnite se na svetovalno
službo obeh šol - sedanje in tiste, na katero se želi
vpisati, zagotovo vam bodo pripravljeni dati potrebne
informacije. Leto dni (ali dve), ki ga bo hčerka v tem
primeru izgubila, ni tako tragično v primerjavi s tem,
da si pridobi želeni poklic in kasneje delo, ki jo bo
veselilo. V primeru, da je vpis v šolo možen šele z naslednjim
šolskim letom, se lahko vaša hčerka do takrat vključi
v kakšen drug program. To je lahko kakšna krajša oblika
izobraževanja, npr. nekajmesečni tečaj ali pa, morda še
bolje, program, v katerem lahko s pomočjo strokovnjakov
rešuje tudi določene probleme, ki ste jih v svojem pismu
navedli (dojemljivost za slabe vplive vrstnikov, konflikti,
nezanesljivost, slabe delovne navade, učne težave,...).
V mnogih krajih po Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Ajdovščina,
Radovljica,..) Andragoški center organizira preventivni
izobraževalni program PUM - projektno učenje za mlajše
odrasle, stare od 15 do 25 let, ki so neuspešni pri šolanju,
nimajo poklica in so brezposelni. Osnovni namen programa
je motiviranje za učenje, razvijanje delovnih navad, učenje
medsebojne pomoči in sodelovanja,... Program poteka po
metodi projektnega dela. Mentorji mladim pomagajo tudi
pri izoblikovanju jasnih poklicnih želja in ciljev .
Glede na to, da ste iz okolice Ljubljane, pa je po mojem
mnenju verjetno še najboljša odločitev za Produkcijsko
šolo v Ljubljani. Produkcijska šola deluje v okviru Mladinskega
doma Jarše in je namenjena mladim med 15. in 18. letom,
ki so izpolnili osnovnošolsko obveznost in so zaradi različnih
razlogov prekinili ali opustili šolanje na stopnji srednje
šole. Program traja 9 mesecev, vpisati pa se je mogoče
od 1. septembra do 1. aprila, če so le še prosta mesta.
Namesto običajnih šolskih vsebin je ta program oblikovan
tako, da mladi pridobijo delovne navade, občutek odgovornosti,
socialne veščine in ponovno vero v lastne moči, kar je
vse nujno potrebno za uspešno nadaljevanje življenjske
poti, pa naj bo to v šoli, službi ali kje drugje. Mentorjem
je zelo pomembno tudi sodelovanje s starši, saj le s skupnimi
močmi mladostniku kar najbolje pomagajo.
Konkretno delo je povezano z grafičnim in modnim oblikovanjem.
Mladi se med drugim naučijo upravljanja s sitotiskarskim
orodjem, s katerim se naučijo lastnoročno natisniti vizitko
ali majico, z uporabo šiviljskih orodij in strojev se
naučijo sešiti si preprosta oblačila, spoznajo se s fotografijo.
Ob praktičnem delu se mladi učijo še drugih uporabnih
znanj - računalništva, kuhanja (mladi v šoli zajtrkujejo
in kosijo), pisanja prošenj za zaposlitev ali pridobitev
štipendije, urejanja medosebnih odnosov, reševanja konfliktov,...
Po mojem mnenju je vključitev v katerega od omenjenih
programov bolj primerna kot začasna zaposlitev, ki jo
bo res težko najti, predvsem pa obdržati ob vedenju hčerke,
kot ste ga opisali.
Hčerki morate jasno predstaviti svoja pričakovanja. Prav
je, da zahtevate njeno aktivno udeležbo pri reševanju
trenutne situacije, ob tem pa ji po svojih močeh pomagate.
Zahtevajte, da si napolni dan z vključitvijo v neko obliko
dejavnosti, bodite ob njej, ko se bo odločala - skupaj
se pogovorite o prednostih in slabostih posamezne izbire.
Glede na to, da je dekle že skoraj odraslo, bo morala
prevzeti odgovornost za svoje odločitve in dejanja.
Težave v šoli pa so najverjetneje le oblika, preko katere
se kažejo drugi problemi vaše hčerke. Glede le-teh verjetno
lahko mnogo naredite že doma, v družini. Če želite pri
tem pomoč, nasvet ali podporo, se lahko anonimno in brezplačno
obrnete po pomoč na naš Telefon in svetovalnico za starše
- vsak torek in četrtek od 16 do 18 po telefonu 01/54
14 323 ali osebno.
|