PRAZNE ZIBKE IN TRPEČI OTROCI
Rejništvo in posvojitve na razpotju

Drugačno zdravljenje
Kako iz primeža malodušja

Po svetu
Maroko - kraljevina na pragu Evrope

PRILOGA: PUST V VESELJE MALIH IN VELIKIH ŠEM

Pustne šeme naj bi pregnale zimo in priklicale pomladne sončne žarke. Prepustite se veselemu šemljenju, pridružite se pustnemu karnevalu, uživajte v pustnem plesu in v okusnih pustnih prigrizkih. Na straneh priloge je vsakega malo.

• Pisane pijače • Slane in sladke jedi ter prigrizki za pustni čas • Ideje in načrti za male in velike pustne šeme

PRAZNE ZIBKE IN TRPEČI OTROCI
Rejništvo in posvojitve na razpotju

V Sloveniji si skoraj tristo petdeset parov iz vsega srca želi posvojiti enega ali več otrok. Staršev, praviloma je to mati, ki bi se jim odrekli, pa je v naši državi največ pet na leto. To z drugimi besedami pomeni, da večina čakajočih na posvojitev otroka ne dobi. O posvojitvah, ki jih pri nas skoraj ni, ter o rejništvu, ki ga je po naše preveč, smo se pogovarjali z Majdo Erzar, generalno direktorico Direktorata za družino.

ZATON MALIH TIRANOV
Starši prevzemajo vzgojne vajeti

Vse več staršev se pritožuje, da ne obvladajo več lastnih otrok. Vsakdanje dejavnosti so se spremenile v pravi boj, v katerem običajno zmaga mali gospodar. V evropskih državah se starši, vzgojitelji in učitelji spopadajo s posledicami preveč popustljive vzgoje, ki je botrovala invaziji malih tiranov. Za odpravo posledic napačne vzgoje pa potrebujemo veliko časa, vsaj toliko kolikor je trajala otrokova preobrazba v tirana. In ta se zagotovo ni zgodila čez noč.

Poklicni portret
Osebna trenerka v fitnesu

Kako je mikrobiologinja Brigita Žinko , ki so ji diplomsko delo nagradili celo z univerzitetno Prešernovo nagrado, sprejela odločitev in postala svetovalka za prehrano in šport ter osebna trenerka in inštruktorico fitnesa in pilatesa.

Naš pogovor
Nataši Briški je Amerika pisana na kožo

Med tistimi, ki so minule dni budno spremljali vsak korak novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame, je bila tudi dopisnica televizije POP TV Nataša Briški. Množica dveh milijonov ljudi, ki so spremljali njegovo prisego, jo je, kot pravi, navdušila. Tako kot jo že pet let navdušuje Amerika sama. Pa čeprav je odšla tja le za leto ali dve.

Otroštvo znanih Slovencev
Jure Ivanušič, človek številnih talentov o svojem otroštvu

Jure Ivanušič je eden slovenskih najbolj vsestranskih umetnikov, saj je igralec, režiser, pianist, harmonikar, skladatelj, šansonjer, pisec besedil, prevajalec. Izkazal se je tudi kot voditelj številnih televizijskih prireditev – in gotovo še kaj. In vse, kar dela, je vrhunsko. In rad se spominja svojega otroštva.

Spoznajte jo
Ivana Hlavsová, veleposlanica Češke republike

Ivana Hlavsová je že več kot tri leta v Sloveniji izredna in pooblaščena veleposlanica Republike Češke. Odnosi med Slovenijo in Češko so odlični, za kar se vseskozi odločno zavzema in jih neguje. Tudi sama. Slovenija ji je zelo všeč, mogoče tudi zaradi tega, ker opaža, da imamo Slovenci in Čehi veliko skupnega, tako v zgodovini kot tudi drugače.

Opogumljajo nas
"Rada bi hodila v službo"

Aida Demiri je leta 2002 končala Visoko upravno šolo, današnjo Fakulteto za upravo. Prvo leto po diplomi je napisala okoli tristo prošenj za službo in v vseh pošteno povedala, da je že več kot četrt stoletja na invalidskem vozičku zaradi otroške paralize. Govorilo se je, da je dobila to bolezen od premočnega (preveč agresivnega) cepiva ... Čeprav je invalidka, ki ne more najti dela kljub veliki želji, se je odločila, da bodo gonilna sila njenega življenja radost, dobra volja in pogum.

Drugačno zdravljenje
Kako iz primeža malodušja

Depresija je dandanes pogosta bolezen, ki tare zlasti ženske. Skoraj četrtina jo doživlja vsaj v enem obdobju svojega življenja, večinoma med dvajsetim in štiridesetim letom, ko naj bi bila sicer ženska ustvarjalna energija na višku. Pojavlja se v različnih oblikah in stopnjah, in samo v težjih primerih se postavlja kot klinična diagnoza. Da se izvlečemo iz nje, je treba ustvariti dovolj močno motivacijo, ki spodbudi k delovanju. Treba je prenehati iskati vzroke težav in se s čim zaposliti. Izogibajte se samoti in se družite s prijetnimi ljudmi, saj to dviga razpoloženje.

Arhitektka svetuje
Stoli in mize za jedilnice

Stoli niso le klasično leseni s tapeciranim sedežem, zato ni tako preprosto izbrati primernih k pravi mizi. Pri izbiri moramo misliti tudi na to, kako dolgo bomo uporabljali izbrano pohištvo, ali imamo kuhinjo in jedilnico v skupnem prostoru, morda oboje združeno še z dnevno sobo.

Za lepši dom
Kako majhna kopalnica postane večja

Namakanje v kadi je za veliko ljudi sprostitev in užitek, pomeni jim pobeg od napetega vsakdana. A vendar se mnogi pritožujejo, da je njihova kopalnica premajhna, in si tako kratijo užitke. Uživati se da tudi v majhni kopalnici, če je le primerno in premišljeno urejena. Kaj lahko storimo, da bo majhna kopalnica videti večja in prostornejša? Čeprav je prostor omejen, je na voljo kar nekaj načinov, da ustvarite občutek, da je večji.

Skalnjak
Lepota gorskega sveta na domačem vrtu

Z ureditvijo skalnjaka prinesemo na vrt nekaj divjega in naravnega. V njem rastline rastejo med skalami in kamni. Nekatere živijo v komaj opaznih razpokah in so prilagojene ekstremnim razmeram.
Snovanje skalnjaka se začne že na izletu, ko začnemo iskati lepo oblikovane skale.

Nega in kozmetika
S pravilnik ličenjem vsaj pet let mlajši videz

S primerno vsakodnevno nego in uporabo ličil omilimo in prikrijemo znake staranja in dolgo ohranjamo mladostno podobo. S pravilno uporabo, nanosom in poznavanjem značilnosti obraza lahko svojo podobo tudi pomladimo vsaj za pet let.

Brskamo po trgovinah
Štajerski kotiček mode

Barbara Košir se je odločila da bo del ponudbe številnih slovenskih modnih ustvarjalcev oblačil, modnih dodatkov, nakita in obuval prenesla tudi na štajerski konec – v Maribor in odprla vrata svoje trgovinice KOBB s ponudbo bolj ali manj prepoznavnih imen domačih modnih ustvarjalcev.

Obisk zdravnika

Vsakdo kdaj potrebuje zdravniško pomoč, sama pa imam kronično bolezen, zato sem pri zdravnikih več, kot bi si želela. Imam dobrega splošnega zdravnika, a odhodi k njemu postajajo zame vse bolj stresni, ker kljub najavi oz. prijavi dolgo čakam, preden pridem na vrsto. Zdi se mi, da je to čakanje vsakič daljše. Najbolj žalostno pa je, da se zdravniku običajno mudi in tako zaradi njegove naglice pozabim vprašati pol stvari. Vem, da naše zdravstvo ni v najbolj zavidljivem položaju, vendar sem razmišljala, kaj bi lahko storila, da bi od obiska pri zdravniku kar največ dobila?

Zvesta bralka Elica

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Spoštovana bralka, veseli me, da razmišljate, kako lahko posameznik pripomore k izboljšavi našega zdravstva, saj ljudje zelo radi le kritiziramo in odgovornost valimo na druge. Ambulantni obisk traja v poprečju 10 do 15 minut, in to je običajno čas, ki ga zdravnik porabi, da opravi oceno bolezenskega stanja in določi potrebno zdravljenje. Zdravniški obiski so za marsikoga stresni sami po sebi, dolga čakalna doba in omejen zdravnikov čas, ki ga lahko posveti posamezniku, pa stres pri bolniku še povečata. Kadar svoj obisk dobro planiramo in se nanj vnaprej pripravimo, lahko zelo zmanjšamo svojo frustracijo in v precejšnji meri pripomoremo h krajši čakalni dobi. Priprava na obisk pri zdravniku se začne ob prijavi, ki jo navadno opravimo po telefonu. Sprejemni sestri povejmo za vzrok svojega obiska, tako bomo zdravniku omogočili, da se bo nanj vnaprej pripravil. Ne skrbimo glede morebitnega širjenja osebnih informacij, saj je sleherni zdravstveni delavec zavezan, da spoštuje zaupnost osebnih podatkov bolnika. Naročimo se nekaj dni pred obiskom, kronični bolniki, ki imajo redne zdravniške kontrole, pa naj rezervirajo svoj naslednji obisk po vsakem končanem obisku. Kadar se odločimo za obisk urgentnega oddelka, se prepričajmo, da je naše stanje res kritično, saj sprejem na urgenci določa resnost stanja, zato je čakanje dolgotrajno, kadar stanje ni kritično. Kritično stanje je na primer krvavitev, ki se ne ustavi, nenadna bolečina, ki ne neha, izguba funkcije dela telesa itd. Bolečine v vratu, ki trajajo nekaj tednov, prehlad ali gripa ne spadajo na urgentni oddelek, zato v primeru potrebe raje obiščimo splošnega zdravnika.

Kadar se odločimo, da obiska pri zdravniku ne potrebujemo nujno, ohranimo obzirnost do zdravnika in drugih bolnikov in svoj obisk odpovejmo vsaj štiriindvajset ur prej. K zdravniku se odpravimo oblečeni tako, da nas obleka ne bo ovirala pri pregledu. Tako si na primer oblecimo srajco z ohlapnimi rokavi, če pričakujemo merjenje krvnega tlaka. S sabo vzemimo seznam vseh zdravil, ki jih jemljemo, vključno s tistimi, ki smo jih kupili brez recepta. Delovanje zeliščnih zdravil, rudnin, vitaminov kot tudi občasno jemanje »drog« in uživanje alkohola lahko okrepi ali omili delovanje določenih zdravil, zato mora zdravnik poznati količino in pogostost jemanja vsega. Zapomnimo si natančna imena zdravil. S seboj lahko vzamemo tudi škatlico ali stekleničko zdravil. Zdravnik nam običajno predpiše zadostno količino zdravil, potrebnih za ozdravitev ali do ponovne kontrole, vendar je umestno, da zdravnika opomnimo, do kdaj nam količina predpisanih zdravil zadošča.

Ob pripravah na obisk pri zdravniku razmislimo, kaj mu bomo povedali, ko nas bo povprašal o bolezenskih znakih in težavah. Razmislimo, kaj nas najbolj moti in ovira. Poskušajmo natančno poimenovati težave in opisati svojo izkušnjo in zaporedje dogodkov. Pripravimo se, da bomo znali pokazati točno mesto bolečine in podrobno opisati znake bolezni. Razmislimo tudi o trajanju težav in posameznih bolezenskih znakov. Ob opisovanju pa se izognimo postavljanju lastnih diagnoz. Občutenje bolečine je zelo osebno, zato je opis intenzitete lahko zelo kočljiv. Predstavitev bolečine je najobjektivnejša, kadar opišemo, kako nas ovira pri opravljanju vsakdanjih opravil. Na primer: Ali nas bolečina ovira pri vzpenjanju po stopnicah, smo zaradi nje morali ustaviti avto, nam je preprečila hranjenje ... Pri opisovanju bolečine je prav tako pomembno, da zdravniku omenimo, s čim smo si jo lajšali.
Povsem naravno je, da tarnamo, kadar se slabo počutimo, vendar veliko ljudi na to pozabi, ko pride k zdravniku. Če sodimo v to skupino ljudi, je priporočljivo, da si tudi to zapisujemo in vzamemo s sabo, ko se bomo odpravili k njemu. Zapiski bodo zdravniku pomagali, da bo laže prepoznal bolezensko stanje in določil ustrezno obravnavo in zdravljenje.

Obisk zdravnika je za večino ljudi zelo stresen in čustveno nabit dogodek, zlasti še kadar smo za svoje zdravje zaskrbljeni ali pričakujemo neprijetno novico. V takih primerih ja priporočljivo, da se k zdravniku odpravimo v spremstvu koga, ki nam bo v oporo in bo sposoben slediti zdravnikovim sporočilom. Spremljevalec nam bo pomagal, da ohranimo hladno glavo in trezno razmislimo o vsem, kar nam bo zdravnik povedal. Ob izbiri spremljevalca se izognimo ljudem, ki sami potrebujejo zdravniško pomoč, saj je čas, ki smo ga rezervirali pri zdravniku, namenjen le našemu pregledu. Sprejem vsakega dodatnega bolnika brez najave zmoti urnik celotnega zdravstvenega tima in podaljšuje čakalno dobo.

Živimo v času svetovnega spleta in sodobnih medijskih sredstev, ki nam posredujejo celo vrsto informacij, vključno z opisi posameznih bolezni. Take informacije so koristne, da pri sebi hitreje prepoznamo morebitno bolezensko stanje in ukrepamo. Včasih so zelo obsežne, zato jih k zdravniku ne nosimo, saj v največkrat kratko odmerjenem času, ki nam ga nameni, ne more prebrati dvajset ali več strani o neki bolezni, za katero menimo, da nas pesti. Zdravniku je lahko v pomoč strnjen povzetek opisa stanja, ki je podoben našemu in ne presega več kot vrstico ali dve. Ob končanem obisku se prijavimo za naslednji obisk, če smo se z zdravnikom tako dogovorili, opravimo potrebne preiskave in si nabavimo predpisana zdravila.

Zdravstveno varstvo je kompleksen sistem in si prizadeva zadovoljiti zdravstvene potrebe posameznikov v času njihove stiske in osebne ranljivosti. Čeprav imajo posamezne bolezni skupne parametre, pa se ljudje med seboj razlikujemo, zato smo z zdravstvenimi storitvami lahko zadovoljni le takrat, kadar smo z zdravnikom iskreni in sledimo obravnavi, o kateri smo se z njim dogovorili in se z njo strinjali. Če pa s storitvami svojega zdravnika nismo zadovoljni, pa je najbolje, da razmislimo o izbiri drugega zdravnika.