| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
FEBRUAR 2011
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| Aktualno
Kdaj in kako v pokoj po starem in po novem, koliko lahko delajo upokojenci
Razviti svet ima poleg gospodarske krize in čedalje večje brezposelnosti še dve težavi: zmanjšuje se rodnost, življenjska doba pa podaljšuje, zato se slabša razmerje med aktivnimi in upokojenimi. Ni čudno, da je eden izmed ciljev EU moškim in ženskam podaljšati delovno dobo oziroma upokojitveno starost. Kako se upokojiti letos in kaj nam prinaša novi zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ter koliko lahko upokojenci delajo po upokojitvi po zdajšnji in novi zakonodaji, smo vprašali Braneta Kokota iz Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ter Petra Pogačarja iz Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela. |
 |

| Otroštvo znanih
Branko Robinšak, operni pevec
Mariborčan Branko Robinšak je bil že med študijem kot solist angažiran v ljubljanski Operi, kjer je leta 1983 debitiral z vlogo Tamina v Mozartovi Čarobni piščali. Poletje zatem se je udeležil mednarodnega pevskega tekmovanja Mario del Monaco v Italiji, kjer je prejel nagrado za izvrstno interpretacijo. Tega priznanja ni dobil le zaradi petja, ampak gotovo tudi zato, ker je umetnik, ki zna igrati in ima prav posebno očarljiv odrski šarm, kakršen je dan le redkim opernim pevcem.
|
 |

| 70 LET Naše žene
Bralke se spominjajo
Lepo je deliti občutke in veselje ob 70-letnici Naše žene s svojimi bralci. Nekaj pisem je objavljenih in vabimo še druge, da se oglasijo s svojimi mnenji ali željami. Pisma bomo sprejemali do jeseni, ko bomo izmed vseh izbrali 70 pošiljateljev - bralk in bralcev - ter jih odpeljali na izlet v neznano.
Pišite nam na naš naslov: Naša žena, Dunajska 5, 1509 Ljubljana, s pripisom 70 let Naše žene, ali na elektronski naslov: info@nasazena.com. |
|

| Osvetljujemo
Živeti v tišini
Marjetka Kulovec se je rodila gluha, a njena mama je to ugotovila, ko je bila stara devet mesecev, saj se sploh ni oglašala niti se ni odzivala na zvoke. V obdobju njenih prvih štirih let življenja so jo vodili od zdravnika do zdravnika. Na koncu pa so staršem povedali, da mora v Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljano. Kakšna je bila Marjetkina življenjska pot od tedaj do danes, ko dela kot profesorica za gluhe in naglušne.
|
|
Spoznajte jo
Erika Drobnič iz Zalega Loga pri Železnikih, inovatorka
Erika Drobnič je ena redkih inovatork pri nas, ki ji je uspelo. Novembra leta 2009 je izgubila ugledno, zahtevno in dobro plačano službo, vmes razmišljala o tem, kaj bi lahko novega ponudila na trgu, danes pa že pobira medalje na svetovnih srečanjih inovatorjev.
|

|

Vrtnarjenje za dušo
Od načrtovanja k uresničevanju po korakih
Pomlad se bliža in dobro bo, če bomo nanjo čim bolj pripravljeni. Ko topli žarki ogrejejo tla in se narava začne prebujati, imamo kar naenkrat v vrtu zelo veliko dela. Po dolgi zimi rabimo kar nekaj časa, da stvari stečejo, kot je treba. Čeprav se nam včasih zdi, da ne bomo uspeli pravočasno postoriti vsega, moramo počakati na pravi čas. V toplejših krajih se bodo dela začela malo prej, v hladnejših pa bo treba še malo počakati. |
|
Kuhajmo skupaj
Kako spremeniti navade, ko zbolimo
Če zdravniški izvidi kažejo, da imamo resne zdravstvene težave, da nas pesti kaka izmed tako imenovanih civilizacijskih bolezni, smo postavljeni pred odločitev ali bomo spremenili svoj življenjski slog, kamor sodi tudi bolj zdrav način prehranjevanja, ali pa vse globlje zabredli v bolezen. Najboljše se je odločiti za postopno spreminjanje, kar pomeni napredovati po majhnih korakih, premišljeno. |

|

Drugačno zdravljenje
Ples, začinjen z različnimi ritmi
Temperamentni, ognjeni ritmi salse že nekaj časa osvajajo številne Slovence in so postali priljubljena oblika družabnega plesa ter druženja. Salsa je vesela, sončna glasba, ki z različnimi prelivajočimi se afro-kubanskimi ritmi vpliva na sproščanje hormona sreče (endorfinov). Ples pospešuje pretok energije v človeškem telesu, ter odpravlja blokade, ki so bodisi mentalnega, čustvenega ali telesnega izvora. Gre za osvobajanja telesa, uma, čustev, duše, duha, skozi gib, skozi izraznost v plesu, pojasnjuje sogovornica Sabina Remškar. |
|
 |
Lečna juha po arabskem zgledu |
Sestavine za 4 osebe: 200 g rjave leče, 400 g govedine iz zgornjega stegna, 1 nepovoskana limona, 3 žlice olja, 3 do 5 žličk zmletega koriandra, sol, 250 g korenčka, 100 g šalotk, 2 feferona, okoli 250 ml jušne osnove, 200 g kislo vloženih buč in poper. |
Oprano lečo čez noč namakamo v ¾ l vode. Naslednji dan govedino oplaknemo in narežemo na koščke. Limono operemo, obrišemo in narežemo na ploščice. Skupaj z mesom jih damo v skledo. Olje zmešamo s koriandrom in nakapamo na meso. Počakamo vsaj 30 minut, da se okusi spojijo. Nato meso in limono skupaj z oljem preložimo v kozico in močno opečemo. Meso in ploščice limone poberemo iz kozice, na maščobo v njej pa damo lečo skupaj z vodo, v kateri se je namakala, zavremo, posolimo, kozico pokrijemo in vsebino 20 minut kuhamo na šibki vročini. Medtem korenček olupimo, operemo, razpolovimo in po dolžini razrežemo na četrtine. Šalotke olupimo in razpolovimo. Feferona operemo, razpolovimo in odstranimo semena. Pripravljeno zelenjavo in meso z limono dodamo leči ter prilijemo toliko jušne osnove, da juha ne bo preredka. Kozico znova pokrijemo in vsebino kuhamo še 15 minut. Dodamo odcejene buče, dosolimo in popopramo. Poleg ponudimo kmečki kruh.
|
|
NAŠ NASVET
Otrok je ogledalo staršev
Že dlje časa oba z možem premišljujeva o najinih vzorcih vzgoje v otroštvu in seveda tudi o tem, kako so naju vzgajali starši, čeprav so bile razmere takrat drugačne. Ali midva vzgajava svoja otroka prav, kaj bi morala popraviti, kako bi preprečila, da ne bi na številne zunanje dejavnike otroka odreagirala tako nasilno, da je moteče; kaj lahko dovoliva in česa ne, naj postaviva v družini pravila, ki se jih bomo držali vsi družinski člani? Želiva si, da bi otroka vzgojila v skrbne in odgovorne ter da bi se v tem svetu počutila varno.
Hvaležna bralca
ODGOVARJA: Mag. Dragica Sternad, svetovalka za družinsko problematiko
Zagotovo otroci še kako opazujejo svoje starše, kako se obnašata drug do drugega, in seveda to vpliva nanje in na njihovo vedenje. Od njih se naučijo biti strpni, nasilni, naučijo se izražati jezo, ljubiti, skrbeti za druge, kakor tudi izražati svoje sočutje. Seveda v odraščanju nanje vplivajo tudi drugi družinski člani, prijatelji, vrstniki in šola. Vendar so do takrat temelji večinoma že postavljeni, in ker so za otroke starši največji vzor, so prepričani, da morajo slediti njihovemu zgledu. Seveda je prav, da sta se odločila premisliti o vplivih, ki sta jih bila deležna v vajinem otroštvu. Skušajta ugotoviti, ali vaše vedenje izhaja iz teh vplivov ali pa ste se v odraslosti zavestno odločili, da se boste vedli drugače. Ljudje, ki se hitro zatečejo k jezi, se pogosto oklepajo vedenja iz otroštva. Ko so bili majhni, so morda z jezo dosegli, da so jih drugi slišali, jih opazili ali pa jim ustregli v njihovih željah. Neodločni starši so se morda uklonili takšnemu dominantnemu vedenju in jim ni uspelo, da bi se držali reda in pravil, s katerimi bi otroka naučili, da je njegovo vedenje nesprejemljivo.
Kadar se otroci doma in v šoli vedejo nasilno in moteče, s tem resnično povzročajo nerede in težave. Zdi se, da se ne znajo ustaviti in premisliti o posledicah svojega vedenja. Danes poslušamo o tem, kako učitelji v šolah izgubljajo nadzor, saj se vedejo nasilno že majhni otroci, ki jih nihče ni naučil discipline. Raziskave kažejo, da je zelo koristno, če takšne otroke spodbudimo k telesni dejavnosti in jih vključimo v tekmovalne športne panoge. Tako bodo imeli možnost, da varno sprostijo nakopičeno energijo. Včasih so za težave krive tudi psihološke motnje; v takšnih primerih mora seveda strokovnjak postaviti diagnozo in določiti ustrezno zdravljenje. Večina šol ima seveda premalo sredstev, da bi poskrbela za strokovna predavanja in za nadzor; njihova edina možnost je, da učence, ki so nasilni in ki neprestano motijo pouk, začasno ali pa dokončno izključijo iz šole. Učiteljeva glavna naloga je namreč, da zavaruje druge učence in osebje na šoli. Če se bosta kot starša sprla z učiteljem, s tem ne boste pomagali svojima otrokoma. Veliko boljše bo, da s pedagoškim osebjem sodelujete.
Če starši ne določijo pravil in se ne trudijo podpreti drug drugega pred otroki, se bodo prav gotovo morali soočati s težavami. Ljudje, ki niso nikoli vzgajali otrok, imajo navadno presenetljivo trdne nazore o tem, kaj bi otrokom morali dovoliti, česa pa ne. Kjer si prepričanja staršev nasprotujejo, se otroci zelo hitro naučijo, kako lahko mamo obrnejo proti očetu in nasprotno. Prav mogoče je, da bo eden od njiju nevede naredil nasprotno od drugega, in nadzor nad otroki bo postal nemogoč. Pri otrocih je neizmerno pomembno, da smo dosledni – točno morajo vedeti, kje je njihovo mesto, in jasno jim moramo določiti meje, tako da se bodo znotraj njih počutili varne. Nenehno spreminjanje pravil bo otroka zmedlo, zato se bo težko znašel v svetu. Če se mati in oče pogovorita, skupaj določita pravila in drug drugemu stojita ob strani. Ne glede na to, kako težko se jima bo to včasih zdelo, bosta močno okrepila svoj položaj. Kljub vsemu pa ne smemo pozabiti, da pravila vendarle ne bi smela biti povsem toga in da jih je včasih treba tudi prilagajati.
Ko si bosta prizadevala, da bi otroka vzgojila v skrbne in odgovorne odrasle, bosta večkrat zašla v konflikt z njima. To je povsem normalno in je del vzgoje; poleg tega pa jima bo pomagalo, da se bosta lažje znašla v življenju in lažje živela v harmoniji z drugimi. Otroka se bosta vedno upirala mejam, ki jim jih določata, in od časa do časa bosta morala te meje ovrednotiti ter jih nekoliko premakniti, kajti otroci rastejo in se spreminjajo. Pravila in pogoji namreč omogočajo tako vama kot tudi otrokoma, da se počutite varno, in če jih lahko določite skupaj, je manj možnosti, da se bosta pogosto soočala z nesporazumi.
|
|