RUMENE STRANI

BRALKE BRALKAM
Kvačkani ptrički

PRILOGA: SPROŠČANJE ZA DUŠO IN TELO

Vsi hrepenimo po dobrem počutju, telesnem in duševnem. Sodoben način življenja nas za to marsikdaj prikrajša, saj smo nenehno izpostavljeni stresnim situacijam, tako v službi kot doma. Spet se moramo naučiti poskrbeti za svoje dobro počutje. Postanimo telesno dejavni, da se bomo znali razbremeniti in se tudi duševno umiriti. Skrb za dobro počutje zajema vse, kar bogati in lepša naše življenje - zdravo prehranjevanje, nega telesa, rekreacija in sproščanje.

POSEBNA PRILOGA: KNJIŽICA RECEPTOV S KUHARSKIH TEKMOVANJ AMATERJEV

Naša žena že dvanajst let razpisuje kuharska tekmovanja, ki se jih udeležujejo kuharji amaterji, torej ljubitelji. Odločili smo se, da bomo recepte s tekmovanj objavljali vsak mesec v posebnih knjižicah. Prvo leto smo razpisali tekmovanje v pripravi sladic in tako je tej številki priložena knjižica z recepti zanje.

ALI POKLICNIH BOLEZNI PRI NAS RES NI?
Koliko je v resnici vredno zdravje delavca

V zahodnoevropskih državah vsako leto odkrijejo več tisoč primerov poklicnih bolezni. Delavci, pri katerih ugotovijo poklicno bolezen, lahko od svojih delodajalcev ali od zavarovalnic zahtevajo odškodnine. Čeprav so v igri velike vsote denarja, je pomembneje to, da je zaradi tega za varnost in zdravje na delovnem mestu poskrbljeno bolje in zaposleni so glede tega bolj ozaveščeni. Če verjamete ali ne: pri nas pa poklicnih bolezni sploh ni!

ČUSTVENO SKRUNSTVO OTROK
Ko ljubezen do otroka preseže meje

Čustveno skrunstvo je prefinjena oblika zlorabe, ki je težko prepoznana in se boleče zajeda v ljubeče odnose staršev in otrok. Čustveno skrunstvo deluje na zunaj kot ljubeče razmerje med enim od staršev in otrokom, čustveni skrunitelj pa navadno daje vtis skrbnega in ljubečega roditelja, na katerega je otrok zelo navezan.

PRAZNUJEMO
65 let Naše žene

Dočakali smo častitljiv jubilej, petinšestdesetletnico Naše žene!
O vseh temah, ki so si jih snovalke prve številke leta 1940 zamislile za Našo ženo, v njej beremo tudi danes, le da z nekaj spremembami. Pravzaprav še več, saj smo jih nekaj še dodali, kajti vsebino je potrebno nenehno prilagajati spremenjenim in aktualnim družbenim razmeram ter razvoju. Dokaz, da je vsem dosedanjim uredništvom to dobro uspevalo, pa je dolgoživost Naše žene. V zadnjih letih je to prilagajanje tembolj pomembno, saj je revija dobila hudo konkurenco v mnogih drugih ženskih in družinskih revijah

VNETJA SEČIL
Da nas ne bi peklo in bolelo

Vnetje sečil je pogosta nadloga: posebej neprijetna je, če se ponavlja. Če pa ni dodobra ali pravočasno ozdravljena, pa je lahko tudi nevarna. Petdeset odstotkov žensk ima vsaj enkrat v življenju vnetje sečil. Infekcije sečil so najpogostejše infekcije odraslih in prizadenejo predvsem ženske v rodni dobi. Navadno gre pri tem za vnetje mehurja oziroma cistitis. Vsaj 20 odstotkov vseh infekcij sečil pa je ponavljajočih.

DR. ANDREJA KOCIJANČIČ, PRVA ŽENSKA, KI JE REKTORICA UNIVERZE V LJUBLJANI
Za življenje je potreben pogum

"Čeprav sem v svojem življenju marsikaj dosegla in sem imela veliko različnih dolžnosti, sem potrebovala dobršno mero poguma, da sem sploh kandidirala za rektorico v doslej popolnoma moškem okolju," je začela prof. dr. Andreja Kocijančič, ki je bila junija 2005 izvoljena kot prva ženska na tem položaju v zgodovini ljubljanske univerze. In dodala, da je vse, kar je dosegla, dosegla tudi zato, ker so jo mož in starši venomer podpirali in spodbujali.

MODNO SVETOVANJE
Zanimiva pokrivala in mehke pletenine

Letošnje zimske modne smernice pokrival niti ne zapovedujejo niti ne prepovedujejo. So pa vedno dovoljena in zaželena, če ustrezajo osebnostnemu stilu. Nositi pokrivalo ni težko. Nekoliko težje pa ga je znati nositi.

Pletenine pa so spet postale nepogrešljivi del sodobne garderobe. Sodobne mešanice pletiv so človeku prijazne in kot druga koža.

Mediacijsko dogovarjanje
OTROCI PO RAZVEZI

10-letni Matjaž živi pri materi skupaj z njenimi starši, kamor se je mati preselila po razvezi, ko je bil deček star štiri leta. Do svojega osmega leta je imel otrok z očetom redke in neredne stike, ker je bil oče službeno v tujini in se je s sinom srečeval le priložnostno, ob praznikih, dopustih, počitnicah. Zato je razumljivo, da sta se v štirih letih odtujila drug od drugega. Ko se je oče vrnil v domovino, je želel urediti normalne stike z otrokom.

Mati se je načelno strinjala, da je otrok z očetom in je pristala, da deček pri očetu tudi prespi. Toda že po nekajkratnih stikih so se pokazale težave. Po obiskih pri očetu, ki si je med tem ustvaril novo družino, v kateri je imel dva otroka, se je deček pritoževal, da oči krega samo njega, ne pa njegovih polsestric, ki sta bili v resnici poredni. Sam ni smel delati stvari, ki sta jih lahko počeli deklici.

Ko je prišel od očeta, je po materinih navedbah slabo spal, v spanju je govoril in jokal; imel je celo prave nočne more. Še nekaj dni po stikih je bil raztresen, težko se je zbral pri opravljanju šolskih obveznosti. Bil je tudi živčen, hitro se je razburil in je bil manj ubogljiv.

Mati je menila, da je spremenjeno vedenje posledica stikov, ki so za otroka prevelika obremenitev, ker oče z njim ne ravna ustrezno. Zato se ji je zdelo nujno, da zmanjša in skrajša pogostost in dolžino srečanj z očetom. Mati je še navajala, da si otrok ne želi iti k očetu, da se sam od sebe tega ne spomni in ko gre, nad tem ni posebno navdušen.

Oče se z materjo ni strinjal. Hotel je, da so stiki normalni, in je menil, da je materino nasprotovanje stikom razlog, da otrok nad njimi ni navdušen.

Pri otrocih ločenih staršev pogosto opažamo spremenjeno vedenje po stikih, ki si jih odrasli razlagajo kot posledico neprimernega ravnanja drugega starša. Vedeti pa je treba, da tudi v primeru najustreznejšega ravnanja obeh staršev otroci doživljajo stisko preprosto zato, ker so navezani na oba roditelja, ker bi radi, da bi bila roditelja skupaj, ker težko doživljajo nerazumevanje, včasih tudi sovražnosti med očetom in materjo.
Matjaževa starša se nista mogla dogovoriti, kako uravnavati stike naprej, hotela pa sta se izogniti sodni poti, zato sta prišla k mediatorju.

V pogovoru se je pokazalo, da sta starša v resnici zelo različna pri svojem ravnanju z otrokom: mati, ki je ostala po razvezi sama in je po svoji naravi manj odločna, je do otroka dokaj popustljiva; zelo se je prilagajala otrokovim željam in zahtevam. V mnogih primerih je otrok ob njej uveljavil svoje tudi tedaj, ko je mati menila, da bi moralo biti drugače. Tudi stara starša sta z ljubeznijo skrbela za vnučka, ki je bil središče družine, okoli njega se je vse vrtelo.

Oče, ki je bil zelo stvaren človek, je pri ravnanju z otroki posvečal pozornost temu, da se otrok nauči potrebnih omejitev, da si pridobi določen red in delovne navade.

Za uravnoteženo otrokovo vzgojo je potrebno oboje: na eni strani razumevanje za njegove želje, na drugi pa prilagajanje zunanjim zahtevam ter učenje splošnih in delovnih navad. To slednje je trdo delo tako za otroka kot tudi za starša. V današnjih družinah tega mnogi otroci niso več deležni, ko odrasli naredijo vse, da bi bilo otrokom laže in bolje. Tako se otroci ne pripravijo ustrezno na življenjske zahteve. Rezultat so otroci, ki jim preprosto rečemo, da so razvajeni.

Ni čudno, da se naš Matjaž ni dobro znašel v novih okoliščinah pri očetu, ko je bil ob (pol)sestricah, s katerima je moral deliti pozornost odraslih. Tudi ni rad sprejemal večernega reda pred spanjem, saj sta doma z mamo porabila običajno uro ali več, da se je spravil v posteljo.

Če bi bila Matjaževa starša še vedno skupaj, bi vsak od staršev opravljal tisto vzgojno nalogo, ki jo najbolje zmore, in zadovoljni bi bili vsi. Ker pa sta starša ločena in še vedno nista predelala vseh zamer in ran iz skupnega življenja, sedaj vsak negativno razlaga vedenje drugega in mu pripisuje zlonamernost. Mati razmišlja, kako se oče ni nič spremenil v svojem ravnanju in mu zato ni mogoče zaupati otroka, oče pa meni, da se mu mati maščuje prek otroka, ker ve, da je to njegova boleča točka.

V mediacijskih pogovorih se ni bilo mogoče izogniti širši razpravi o primerni vzgoji za otroka. Šele po daljših pogajanjih sta starša sklenila dogovor o stikih. Hkrati sta se dogovorila tudi za nekatere aktivnosti v času stikov, da je mati laže pristala na število in dolžino stikov.

Anica Uranjek, družinska mediatorka