POSTAL SEM OČKA
Pred dobrim mesecem sem dobil sina in
lahko rečem, da sem srečen očka. Sinovo rojstvo je bilo
zame eno izmed najlepših doživetij, vendar se je moje
življenje po njegovem prihodu povsem spremenilo. Z ženo
sva se na rojstvo pripravljala. Veliko sva se pogovarjala,
vendar se je izkazalo, da je v praksi vse precej drugače,
vsaj zame. Žena je s sinom zelo zaposlena in ji ostaja
le malo časa za druga opravila. Sin se ponoči zbuja,
tako da žena nima rednega spanja, poleg vsega ima težave
z dojenjem. K sreči ji tašča veliko pomaga, saj sem sam
za posle okoli dojenčka praktično neuporaben. Žena pravi,
da bi ji moral več pomagati in sodelovati pri negi otroka,
vendar sem sam prepričan, da znajo ženske že po naravi
bolj skrbeti za otroke kot moški, zlasti še, dokler otroci
malo ne zrastejo. Kaj pa o tem mislite vi?
Brane
ODGOVARJA: Nada Banič Govc, dipl.
soc.
Včasih je veljalo mnenje, da imajo matere
prirojeno znanje o tem, kako skrbeti za otroka, očetje
pa tega znanja nimajo, zato ker so moški. Danes vemo,
da se morajo tako mamice kot očki učiti starševskih veščin.
Dojenček se počuti varno in ljubljeno, ko starši zadovoljijo
njegove potrebe in mu izkazujejo ustrezno fizično in
čustveno naklonjenost. Ljubezen očeta je otroku nujno
potrebna za njegovo blaginjo in zdravo odraščanje, zato
je zanj pomembno, da se mladi očka kljub začetnim težavam
kar najhitreje vključi v enakopravno starševstvo. Očetov
odnos z otrokom je unikaten in se ne more primerjati
z nobenim drugim odnosom, zato si mladi očki običajno
ne znajo predstavljati, kaj jim ta odnos prinaša in kaj
zamujajo, ko prepustijo starševstvo otrokovi materi.
Aktivno starševstvo odpira mlademu očetu vrata v svet
ljubezni in naklonjenosti, ki je nikoli prej ni okusil.
Oče izkazuje svojo ljubezen do otroka tudi tako, da z
materjo deli potrebno skrb za otroka in ji pomaga pri
njenih vsakdanjih opravilih, saj z razbremenjevanjem
otrokove matere omogoča otroku kvalitetnejše starševstvo.
Matere otroka nosijo, ga rodijo in dojijo, zato se večina
mladih očetov v začetnem tkanju odnosa z otrokom počuti
kot druga violina. Dojenček občuti ljubezen skozi dotik
in ljubeč glas. Otroku je očetov glas znan še iz časa
bivanja v materinem telesu in mu tudi po rojstvu pomaga
pri navezovanju stika z očetom. Očetov čvrst prijem daje
otroku občutek varnosti, njegova skrb in nega mu potrjujeta,
da je ljubezen očeta brezmejna. Otrokova navezanost na
očeta se krepi s pestovanjem, očetovim nežnim nagovarjanjem
in negovanjem. Telesni stik otroka ne razvaja, pač pa
mu daje posebno varnost in ugodje, zlasti še, kadar otrok
počiva na očetovih prsih in posluša bitje njegovega srca.
Oče, ki se zaveda pomembnosti telesnega stika, bo otroka
pestoval ob branju časopisa ali gledanju televizije ali
ga v nahrbtniku popeljal na potepanje s kolesom.
Očetovo
vključevanje v varstvo otroka ne pomeni, da oče prevzema
vlogo otrokove varuške, pač pa na ta način izraža svoje
enakopravno starševstvo. Čas, ki ga oče prebije z otrokom,
in izkazovanje naklonjenosti sta za otroka neprecenljive
vrednosti. Očetov starševski slog prinaša v otrokovo
življenje fizične igre in aktivnosti, v katerih otrok
uživa in ob katerih se uči življenjskih veščin. Kljub
svojemu navdušenju se mora očka zavedati, da je dojenčkova
glavica še vedno velika in težka, njegov vrat in mišice
pa šibke in nerazvite, zato mora ob vsaki fizični aktivnosti
zagotoviti, da ima otrokova glavica ustrezno podporo
ter se izogiba tresenju in grobemu guganju otroka, ker
tako ravnanje lahko povzroči možgansko poškodbo ali celo
otrokovo smrt.
Mladi očki verjamejo, da je njihovo
znanje o dojenčkih omejeno, zato radi prepuščajo skrb
za otroka njegovi mamici. Tudi mlade mamice se v začetnem
obdobju svojega materinstva počutijo neizkušene in nebogljene,
zato je primerno, da mlada starša skupaj poiščeta ustrezne
informacije, ki jima bodo pomagale prebroditi začetne
težave starševstva. Pogovor s prijatelji in znanci, ki
imajo otroke, je mladim staršem prav tako dobrodošel,
saj na ta način lahko izmenjajo informacije o tem, kako
se otroka pestuje, kopa, kako se mu zamenja plenička
itd. Očki pa se lahko o negi dojenčka veliko naučijo
tudi ob obisku babice, patronažne sestre, zdravnika,
še posebej, kadar si dovolijo postaviti vprašanja, ki
jih zanimajo.
Materino mleko je dojenčkova najboljša
hrana, zato je prav, da tudi očetje spodbujajo otrokovo
mater, naj vztraja pri dojenju, tudi kadar je zanjo naporno.
Znano je, da dojenje ne pride spontano, pač pa se mora
mati večkrat posebno potruditi. Oče lahko mladi mamici
pomaga tako, da pridobi čim več informacij, ki bodo mamici
pomagale pri začetni krizi, pri tem pa naj ne pozabi,
da doječa mamica potrebuje počitek, nego in sprostitev,
zato je njegova pomoč z dojenčkom in pri domačih opravilih
zanjo še posebej dobrodošla.
Večina očkov je prepričanih,
da imajo mamice o svojem otroku instinktivno znanje in
vedno vedo, kaj otrok hoče, tudi kadar joče. Resnica
je v tem, da otroka in njegove potrebe najbolj pozna
oseba, ki preživi z otrokom največ časa. Otrok z jokom
izraža svoje potrebe in nikoli ne joka z namenom, da
bi prizadel ali frustriral starše, zato moramo ob otrokovem
joku preveriti, ali je lačen, žejen, ali mu je vroče
ali ga zebe, ali mu moramo zamenjati pleničko, se morda
želi pestovati? Včasih je otrokov jok znamenje njegovega
slabega počutja, včasih ostaja vzrok neznan. V slednjem
primeru zapojmo otroku nežno pesmico, mu zmasirajmo trebušček
ali se z njim odpravimo na krajši potep z vozičkom. Otrokov
jok je lahko za starše zelo stresna izkušnja, na katero
se radi odzovejo z jezo. V takih primerih je pametno,
da otroka položimo na varno mesto in se za nekaj minut
umaknemo v drugo sobo, da se pomirimo. Nikoli ne poskušajmo
ustaviti otrokovega joka z uporabo fizične sile.
Rojstvo
otroka odpira staršem nove življenjske poglede in postavlja
nove družinske prioritete. Veliko mladih staršev začne
raziskovati nove oblike otrokovega varstva in razmišljati
o možnostih spreminjanja delovnih urnikov z željo, da
bi prebili čim več časa z otrokom. Ne glede na prilagodljivost
in prožnost staršev ostajajo prvi meseci otrokovega življenja
zanje naporni in utrujajoči, zato veliko staršev začne
zanemarjati odnos s svojim partnerjem. Ljubeči starši,
ki se medsebojno ljubijo in razumejo, ostajajo otrokov
največji dar, zato morata starša najti čas zase, ko se
bosta lahko posvetila drug drugemu in kvalitetno izkoristila
skupni čas. Priporočljivo je, da starša čim prej poiščeta
koga, ki bo pripravljen kakšno urico čuvati otroka. Starša
naj si prizadevata, da prosti čas skupaj prijetno preživita,
bodisi da si privoščita ogled novega filma ali gresta
na sprehod. Starša, ki sta sposobna enakopravno deliti
skrb za otroka, bosta laže vzdrževala in negovala svoj
ljubeč partnerski odnos in bosta sposobna otroku zagotoviti
zdravo vzgojo in odraščanje.
|