| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
JANUAR 2009
Tema meseca
Močne in vplivne ženske
|
Arhitektka svetuje
Za udobno sedenje in počitek |

|
Osvetljujemo
S kakšnimi kremami se mažemo |
Za lepši dom
Kam vse lahko shranimo knjige |
Reportaža s tekmovanja kuharjev amaterjev
Družinsko praznovanje |
Okrasni vrt
Skrbna izbira okrasja za dober učinek |
Naš pogovor
Mojca Širok, dopisnica iz Rima |
Radi jih imamo
Krmljenje ptic pozimi |
Otroštvo znanih Slovencev
Bogdan Novak, pisatelj, novinar, humorist in satirik |
Ekološka pridelava
Žita človeštvu od nekdaj zagotavljajo obstoj |
Poklicni portret
Marjeta Leva, gorska reševalka in vodnica lavinskega psa |
Drugačno zdravljenje
Znojenje za utrjevanje zdravja |
Spoznajte jo
Mag. Ana Porenta, ustanoviteljica Zavoda za razvijanje ustvarjalnosti |
Brskamo po trgovinah
Pametni nakupi na razprodajah |
 |
Po svetu
Ferski otoki, daleč od evropskega vsakdana |
Modni nasveti
Šal greje in polepša
|
POSEBNA PRILOGA:
Iz vročega lonca za mrzle dni
preskušeni recepti
Izvrstni gomolji in koreni
Repa, koleraba, pesa, korenje in redkev in še marsikateri član velike skupine gomoljnic in korenovk so pomembna živila, ki so ljudem v naših podnebnih razmerah stoletja dolgo pomagala preživeti dolge zime. Potem so prišla nekoliko iz mode, zadnje čase pa se zmagoslavno vračajo na jedilnike. Ne samo na domače, tudi na jedilnike svetovno znanih restavracij. Tokrat ponujamo recepte za jedi iz petih tovrstnih glavnih sestavin, treh vrst gomoljev in dveh korenov. Recepti med drugim dokazujejo, da se ta živila dobro ujemajo tudi med seboj. |
PRILOGA:
Raztezne in krepilne vaje
domači fitnes
Bolečine v hrbtenici si lahko olajšamo ali pa težave sploh preprečimo, če se vsak dan gibamo. Redna telesna dejavnost pa ne krepi le mišic, pač pa tudi kosti, odpravi bolečine in celo že okvare na hrbtenici. Gibanje hrbtenico krepi, razteza, maže in hrani. Bolj ko smo telesno pripravljeni: gibljivi, močnih mišic, aerobno sposobni, s primerno telesno težo, manj je možnosti, da nas bo bolela. |
 |
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| Tema meseca
Iz kašnega testa so močne,vplivne ženske?
Ženske pospešeno in neustavljivo osvajajo nekoč izključno moške poklice, se vzpenjajo po karierni lestvici ter zasedajo vodilne položaje v politiki in gospodarstvu. Njihove vzpone in padce na tej poti spremljajo številne odmevne raziskave o tem, kaj je ženskost in ali jim ta pomaga ali škoduje na tej poti. Znanstveniki z vseh vetrov si še zdaleč niso edini glede tega, koliko na poklicno izbiro vplivata okolje in izobrazba, koliko pa biološke danosti. Nekateri gredo celo tako daleč, da trdijo, da biologija odloča o položaju ženske na karierni hierarhični lestvici ter da so ženske biološko slabše opremljene za tekmovalni boj v moškem svetu in po naravi manj častihlepne in tekmovalne. |
 |

| Osvetljujemo
S kakšnimi kremami se mažemo? - V izdelkih za nego tudi alergeni in nevarne snovi
Raziskave neodvisnih znanstvenih organizacij pravijo, da povprečen človek vsak dan uporabi devet različnih izdelkov za nego telesa in obraza. Tako pride vsak dan v stik s skoraj sto tridesetimi kemikalijami. Številne med njimi so alergene, mnoge med njimi tudi nevarne za zdravje. Zato nas ne preseneča podatek, da več kot polovica žensk in malo več kot tretjina moških pravi, da postane občasno njihova koža po določenih kozmetičnih preparatih rdeča in močno razdražena ...
|
 |

| Reportaža s tekmovanja kuharjev amaterjev
Predstavljamo letošnje zmagovalce
Med bralci Naše žene je veliko takih, ki radi kuhajo in znajo to tudi dobro. Letos jih je v izbor lahko prišlo manj kot doslej, saj so kuhali v parih. Izbrali smo jih deset, a je enemu tekmovalnemu paru bolezen preprečila udeležbo. Tako se je prvo, zdaj že lansko decembrsko soboto (6. decembra 2008) za štedilniki Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani potilo in trudilo osemnajst ljubiteljskih kuharic in kuharjev, ki so pripravljali jedi in pogrinjke za različne priložnosti: martinovo, materinski dan, valentinovo, silvestrski večer, družinski večer, god … In imeli smo kaj videti.
|
|

| Naš pogovor
Mojca Širok, dopisnica iz Rima - Zastrupljena s politiko
Italija je brez dvoma naša soseda z najbolj razgibanim političnim, kulturnim in socialnim dogajanjem. Domišljijo buri s protislovnimi predsedniki, bojevitimi športniki, glasnimi kulturniki in zloglasno združbo, ki se ji pravi italijanska mafija. Vse skupaj je pustilo neizbrisen pečat tudi na novinarki Radia in Televizije Slovenija Mojci Širok, ki v Italiji preživlja že svoj drugi dopisniški mandat. |
|
Otroštvo znanih Slovencev
Bogdan Novak, pisatelj, novinar, humorist in satirik - Politiki so kot gnilo sadje
Bogdan Novak, nekoč novinar, satirik, humorist, je zadnjih dvajset let eden naših najbolj plodnih pisateljev. V dobrih dveh desetletjih je napisal kar petinosemdeset knjig. Po izposoji v knjižnicah se uvršča na zavidljivo peto mesto. Pravi, da je njegova srečna številka štiri. Rojen je bil 4. 4. 1944. kot četrti - od petih otrok - v družini Novak, in sicer ob 444,4 kilometra dolgi reki Muri v Murski soboti. Sedaj živi s četrto ženo. Nima pa štirih otrok, pač pa le hčerko s prvo ženo in sina z drugo. S tretjo in četrto partnerko nima otrok. Na vnuke še čaka …
|

|

Arhitektka svetuje
Za udobno sedenje in počitek
Sedežne garniture so različne, nekatere klasične, druge drznejše, odvisno od življenjskega sloga uporabnika. Za nekoga je dnevna soba, povezana s kuhinjo in jedilnico, prostor, kjer se zadržuje ves dan z družino in preživlja svoj prosti čas. Za drugega je to prostor, kjer sprejema obiske. Nekateri radi pokažejo dnevno sobo kot edini res lepo urejen prostor v stanovanju, nekaterim pa pomeni pribežališče po napornem dnevu, kjer radi posedijo ob dobri glasbi ali gledanju televizijskega sporeda.
|
|
Za lepši dom
Kam vse lahko shranimo knjige
Za ljubitelje knjig je eden največjih užitkov branje. Spoznate jih že ob vstopu v stanovanje, saj so knjige in knjižne police praktično povsod. Zapolnjujejo kote, stene, prostor najdejo celo pod stopnicami, in tako predstavljajo v stanovanju vodilno temo, ki se vije in ponavlja v vsakem prostoru. A kaj storiti, ko se knjig nabere zares veliko? Kje lahko najdemo prostor zanje in kako jih urediti, da bomo zlahka našli želeno?
|

|

Okrasni vrt
Okrasje v vrtu - Skrbna izbira za dober učinek
Vrtno okrasje, predmeti, ki krasijo vrt, so lahko kipi, posode, zanimivi objekti, ogrodja, stebri, vodnjaki, korenine, lepo oblikovani kamni, stari predmeti in še kaj bi se našlo. Okrasni predmeti so pomembna vrtnarska umetniška sredstva in ne sodijo samo v parke, temveč lahko z njimi krasimo tudi vrtove. Vrtu dajo osebno noto, saj izražajo sporočilo tistega, ki jih je tja postavil.
|
|

 |
Njoki po rimsko |
Sestavine za 2-4 osebE:
500 ml mleka, 125 g pšeničnega zdroba, 1 jajce, 75 g sveže naribanega pekorina ali parmezana, sol, sveže nariban muškatni orešček in 50 g masla. |
Mleko zavremo in med mešanjem vsujemo vanj zdrob. Na najnižji možni vročini kuhamo 10 minut in vmes pogosto mešamo. Odstavimo in malo ohladimo. Jajce ubijemo in razžvrkljamo. Zdrobovi kaši primešamo jajce, polovico naribanega sira ter malo soli in muškatnega oreščka. Iz mase oblikujemo valj, ga pokrijemo in pustimo počivati približno eno uro.
Pečico segrejemo na 225 ºC. Plitvo nepregorno posodo namastimo z 20 grami masla. Valj narežemo na rezine, debele za prst, in jih zložimo v posodo tako, da se deloma prekrivajo. Potresemo jih s kosmi preostalega masla in z drugo polovico sira. Posodo postavimo v pečico in njoke prepekamo približno 35 minut, da zlato porjavijo. Poleg pripravimo mešano solato. Njoke po rimsko ponudimo kot samostojno jed za dva, če pa jih postavimo na mizo za začetno jed ali prilogo k mesu, zadostujejo za štiri osebe. |
|
NAŠ NASVET
Napadi panike
Naš petnajstletni sin je bil od malega zelo občutljiv otrok. Z ženo sva upala, da bo svojo občutljivost prerasel, toda z leti se le-ta celo stopnjuje. V našem domu vlada prava kriza, kadar se sin pripravlja na teste ali dela za kakšne šolske projekte. Cele noči ne spi, vpije, kriči, se joče in meče stvari po tleh. Nedavno tega smo imeli take težave, da smo sina sredi noči odpeljali na urgenco. Zbudil se je ves poten in bled, komaj je dihal in videti je bilo, kot da se bo zadušil. Po opravljenih pregledih in testih je zdravnik povedal, da je fant sicer popolnoma zdrav, vzrok težav pa je panična motnja, zato ga je napotil na psihiatrični pregled. Meni se zdi vse to čudno in mislim da bi se lahko sin bolje obvladoval, žena pa je zanj zelo zaskrbljena. Ali imamo res razlog za zaskrbljenost?
Gaber
ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.
Človeško telo ima v sebi alarmni sistem, podobno kot ga imajo hiše in avtomobili, in njegova naloga je, da človeka opozori na prihajajočo nevarnost. Nekoč, ko je imel človek dnevno opraviti z nevarnostmi, na primer z divjimi živalmi, mu je bil tak sistem v veliko pomoč. Danes ga ne potrebujemo več tako pogosto, a so nekateri ljudje kljub zmanjšani nevarnosti iz okolja ohranili pretirano občutljiv alarmni sistem, ki se vključi brez prave potrebe in izzove paniko. Tak napad panike vsaj enkrat v svojem življenju izkusi tretjina ljudi. Dva odstotka pa jih ima kronično panično motnjo. Taki napadi so zastrašujoči in človek jih brez ustrezne pomoči težko sam nadzoruje.
Ustrezno zdravljenje zmanjša njegovo pretirano občutljivost in ga opremi s potrebnimi spretnostmi za obvladovanje paralizirajočih strahov in tesnobe. Panični napadi so nepredvidljivi, pojavijo se iznenada in trajajo v povprečju pet do dvajset minut. V času napada človek občuti različne telesne znake, ki posnemajo resna obolenja prebavnega sistema, srca, epilepsije; se poti, duši, ima moten sluh in vid. Veliko ljudi v času napada težko loči resničnost od domišljije in se jim zdi, da se je napad zgodil zunaj njih. Vse to človeka zavede in je prepričan, da je vzrok težav kakšna bolezen. Boji se, da se bo onesvestil ali celo umrl. Po napadu se človek počuti nemočno in tesnobno. Zaradi strahu pred napadi se težko odpravi iz hiše in se boji ostati sam.
Panični napadi se prenašajo iz generacije v generacijo, zato ima v družini navadno blažje ali težje oblike paničnih napadov več družinskih članov. Najpogostejši sprožilci so stres, pomanjkanje spanja in neredno hranjenje. Izzovejo pa jih lahko tudi pretirano uživanje kave, alkohola in mamil. Lahko pa se napadi pojavijo tudi, kadar ljudje niso pretirano živčni ali psihično preobremenjeni, ob različnih obolenjih: astmi, obolenjih ščitnice, depresiji, posttravmatskem stresu, zato je potrebno, da opravijo vse potrebne medicinske preiskave, ki bodo potrdile ali ovrgle začetno diagnozo.
Panični napadi niso življenjsko ogrožajoči, vendar resno zaznamujejo človekovo vsakdanje življenje. Ponavljajoči se in nezdravljeni panični napadi ustvarjajo fobije, kot so strah pred javnim nastopanjem in srečevanjem novih ljudi, pred dvigalom, višino, pred nekaterimi živalmi (psi, kačami, pajki …). Ker so napadi panike zelo dramatični, pogosto okrepijo človekov strah pred njegovimi dnevnimi dejavnostmi in so lahko tudi vzrok nespečnosti.
Otroci, ki izkušajo panične napade, si pogosto ne znajo razložiti, kaj se z njimi dogaja, niti ne znajo opisati spremljajočih občutkov, in so zaradi njih zaskrbljeni. Svojo zaskrbljenost izražajo tako, da se zaprejo vase, nekateri besnijo, se nespoštljivo obnašajo, izostajajo od pouka ipd. Tako otrokovo vedenje je za odrasle zelo frustrirajoče. Starši, ki želijo otroku uspešno pomagati, morajo najprej sprejeti, da panični napadi niso le v njegovi domišljiji in da jih brez ustrezne pomoči sam ne more nadzorovati. Zdravljenje pa vključuje kombinacijo zdravil, strokovnega svetovanja, učenja sprostitvenih tehnik in spremembo prehrambnih navad. Predpisana zdravila pomagajo ustaviti paniko in otroka pomirijo, a jih mora jemati pod strogim zdravniškim nadzorstvom. Tudi starši lahko v veliki meri pospešijo otrokovo zdravljenje tako, da mu zagotovijo dovolj spanja in redno, zdravo prehrano. Zelo mu lahko pomagajo, če se bo ob njih in njihovi vzgoji počutil varnega in bo lahko razvijal svojo samozavest. Poštene in logične posledice, ki bodo sledile otrokovemu problematičnemu vedenju, ga bodo prepričale, da bo obravnavan pošteno in predvidljivo, zato ga bo vedno manj strah pred neznanimi situacijami. Uspešno obvladovanje panike vsebuje tudi soočenje s strahovi. Starši lahko otroku pomagajo tako, da z njim obiščejo zastrašujoča mesta ali ostanejo z njim, ko dela težavno domačo nalogo. V začetku naj ostanejo 15 do 20 minut, nato pa ta čas počasi krajšajo, dokler se ne nauči panike obvladovati sam.
Starši pa morajo ostati ob otroku, če dobi napad, ohraniti mirno kri in vztrajati, da se sooči z mestom strahu ali nalogo, saj tako preprečijo intenziviranje prihodnjih napadov. Otrok s paničnimi napadi predvideva najslabše scenarije, zato je pomembno, da ga starši spodbujajo k pozitivnim notranjim pogovorom in razmišljanju. Spodbuda staršev mu bo pomagala, da bo laže nadzoroval svojo zaskrbljenost in strahove, se o njih odprto pogovarjal, jih zapisoval ali zaprl v »škatlico strahov«. Za uspešno zdravljenje je pomembno, da živi otrok v zdravem okolju, obkrožen s pozitivnimi ljudmi, ki mu pomagajo krepiti svoje samozaupanje. Veščine pozitivnega samouveljavljanja in spretnosti, vključevanja v družbene in telesne dejavnosti bodo otroku pomagale, da bo laže sprejel tvegane situacije in se spopadel z njimi.
Spoštovani bralec, usmerjanje otroka s paničnimi napadi terja ogromno starševskega časa, energije in potrpljenja. Njegova vzgoja pa je pogosto enostavnejša kot vzgoja vedenjsko problematičnega otroka. Razumevanje in spodbuda staršev otrokovo življenje v veliki meri olajšata in mu omogočata lažje obvladovanje te neprijetne motnje. Zgodaj odkriti in ustrezno obravnavani panični napadi otroka običajno minejo, ko odraste. Priučene tehnike obvladovanja pa ga opremijo s spretnostmi, ki jih bo potreboval, če se bodo napadi kdaj vrnili.
|
|