Osvetljujemo
Potrebujemo zagovornika otrokovih pravic

Dediščina
Zgodovina pošte

PRILOGA: Pletemo za mrzlo zimo

Že nekaj sezon zapored nas modni oblikovalci navdušujejo z najrazličnejšimi pleteninami. Letos so še posebej modne in police so polne najrazličnejših modelov. Včasih pa so babice in mame pozimi rade vzele v roke pletilke in pletle topla, mehka oblačila, ki so jih potem ponosno in z veseljem nosili vsi člani družine. Naj je zima še tako kazala svoje zobe, jim ni prišla do živega. Danes pa je vse manj tistih, ki še znajo plesti, a med našimi bralkami jih ne manjka, vsaj tako sklepamo po klicih in pismih, s katerimi nam sporočajo, da to pogrešajo v naši reviji. Da bi jim ustregli in verjamemo, da še mnogim drugim, je pred vami priloga z idejami in navodili za nekaj izbranih pletenin. Zima bo vsem, ki se bodo lotile dela, zagotovo prehitro minila.

Osvetljujemo
Potrebujemo zagovornika otrokovih pravic

Starši so prvi, ki naj pomagajo svojemu otroku, kadar je v stiski, in ga po potrebi tudi ustrezno zastopajo. Pri tem pa morajo biti koristi otroka poglavitno vodilo, seveda ob upoštevanju njegovega mnenja in v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo. Kadar pa starši zaradi različnih razlogov tega ne morejo ali zmorejo, moramo otroku pomagati s postavitvijo zagovornika. Zagovornik mora biti samo glas otroka in pove naprej le tisto, za kar ga otrok pooblasti.

Naš pogovor
Zakaj vozimo tako noro?

S cest izginja avtomobilistično tovarištvo, vozniki in voznice so vse hitrejši in nasilnejši in izsledki evropskih prometnih raziskav kažejo, da je izpuhtela nekoč opevana ženska strpnost v prometu. Drznih, neprevidnih in nesramnih na cestah je vse več, in to ne glede na spol in starost prometnih udeležencev. Zaprti v kabinah štirikolesnikov občutimo navidezno varnost in moč, ki nas neredko silita v nespametna in drzna dejanja.

Mnenje svetovalke
Dva očka ali dve mami

Družbeno priznavanje homoseksualnosti odpira možnost posvojitve tudi gejevskim parom, vendar široko razširjena homofobija podpira obsojanje istospolnega starševstva. Homoseksualnost je pogosto dojeta kot pogojna, zato so homoseksualci označeni kot deviantni, kar jim daje pečat neustreznih staršev. Raziskave dokazujejo, da se mentalno zdravje otrok, ki odraščajo ob istospolnih starših, v nobenem pogledu ne razlikuje od drugih. Čeprav države po svetu vse bolj odpirajo možnosti posvojitve tudi gejevskim parom, je njihova pot do otroka še vedno težka in polna preprek.

Za lepši dom
Osrednja točka prostora

Ko vstopimo v prostor, se počutimo prijetnejše, če se lahko oči spočijejo na glavnem elementu opreme ali na neki posebnosti prostora. Ta posebnost prostora ali glavni element opreme je osrednja točka prostora, ki prva pritegne naš pogled.

Okrasne rastline
Cvetoče sobne rastline

Sobne rastline nam pričarajo v stanovanju prijetno ozračje. Lahko so zelene, pisanolistne ali cvetoče. V pustem zimskem času, ko včasih več dni ne posije sonce, poskrbijo za boljše razpoloženje. Ker imamo pozimi več časa, se jim lahko bolj posvetimo. Hvaležne nam bodo.

Za dober tek
Jedi iz skute

Skuta je eno najbolj zdravih živil. V njej je vse, zaradi česar je mleko tako nujna sestavina zdrave prehrane: visoko vredne beljakovine, mineralne snovi (kalcij, železo, magnezij, fosfor) in vitamini (A, B). Tudi ogljikovi hidrati in maščoba, ki jih vsebuje, so lahko prebavljivi.

Skuto uporabljamo za zelo različne jedi, sladke in slane. Zlasti dobro se ujema s krompirjem.

Modni nasveti
Kaj prikriti in kaj poudariti za skladno podobo

Gospa Bronka iz Štajerske si je zaželela malce spremembe, ko je stopila v novo življenjsko desetletje. Zdela se nam je dober primer še za marsikatero predstavnico njene generacije, zato smo jo izbrali in predstavljamo vam, kako si je svetovalka Breda Tesner zamislila obleči dinamično gospo.

Kje sva naredila napako?

Oba z možem sva si vedno prizadevala, da bi bila pri vzgoji otrok ljubeča, saj sama nisva imela dobrega vzora pri svojih starših. Četudi sva bila kot otroka zaradi pomanjkanja za veliko stvari prikrajšana, sva se zavestno odločila, da najini otroci ne bodo nikoli trpeli, da ne bodo nikoli čustveno ali telesno prikrajšani. Razvajala sva jih in zdaj sva zaradi najinega pretiravanja zaskrbljena. Kljub prizadevanju, da bi bili najini otroci popolni, nama to ni uspelo, navdaja naju občutek krivde, ki pa jo blaživa z nenehnim dajanjem. Ves čas sva živela samo zanje in svojega ravnanja ne moreva spremeniti, ker se bojiva, da bo najino življenje postalo prazno. Opažava namreč, da imajo otroci vrsto težav in da sva midva tarča njihovih frustracij. Iz dneva v dan se nama bolj izogibajo, naši odnosi so napeti. Kaj storiti?

Branka in Marjan iz okolice Krškega

ODGOVARJA: mag. Dragica Marta Sternad

Popolnoma vaju razumem in zagotovo bo treba v vajinem življenjskem vzorcu kaj spremeniti. Vsekakor pa potrebujeta za korenite spremembe veliko vztrajnosti in poguma. V vlogi staršev nikoli ne moreta postati popolna in tega tudi ne moreta zahtevati od svojih otrok. Popolnost je slepilo – in popolna priložnost za neuspeh. Zaradi intenzivne čustvene navezanosti delamo napake. Torej je bolje, da svoje otroke dobro vzgojimo, kot da bi skušali biti popolni. Dobri starši poskrbijo za otrokove potrebe, ne da bi se vpletali v vsakdanjo dramo njihovega življenja, ne urejajo družabnega življenja svojih otrok. Dobri starši spodbujajo otrokove dobre lastnosti in si ne delajo prevelikih skrbi glede tega, kakšen je njihov otrok v primerjavi z drugimi. Poskrbijo za sproščeno ozračje, ki spodbuja otrokovo pozitivno samopodobo, ne da bi zaskrbljeno presojali otroka, ki ne more izpolniti njihovih togih pričakovanj. Starši morajo dovolj zgodaj spodbujati otrokovo samostojnost, saj je otrokova čustvena ločitev najbolj zdrav korak k zrelosti. Tako vama svetujem, da se najprej nehajta trpinčiti zaradi napak, ki sta jih delala. Nehajta zaskrbljeno premišljevati in sestavljati seznam vsega, kar bi morala početi, da bi izboljšala življenje svojih otrok, in se sprostita ter uživajta s takšnimi, kot so. Pazita, kakšne zahteve postavljata svojim otrokom zaradi lastne potrebe, da bi bilo njihovo življenje popolno.

Ne ukvarjajta se toliko z njimi, saj bo zmanjkalo časa za vaju. Ko se v sebi počutimo prazni in negotovi, skušamo svoje čustvene potrebe zadovoljiti skozi druge. In česar ne zmoremo dati sebi, težko damo drugim. Še več, ker smo čustveno prikrajšani, pričakujemo, da nam bodo drugi dali vrednost in nas dopolnili. Običajno so to naši otroci. Zaradi lastne potrebe želimo, da osvajajo svet, da bi imeli o sebi boljše mnenje. Ali pa potrebujemo to, da ostanejo odvisni od nas, da bi se mi počutili koristni in potrebni. Najpomembnejša stvar, ki se lahko naučimo, je, da se cenimo in sprejemamo. Bolj ko se cenimo in sprejemamo, manj bomo za ustvarjanje pozitivne samopodobe potrebovali dosežke svojih otrok. Ko se sprejmemo, smo bolj pomirjeni s seboj, to pa zelo pozitivno vpliva na naše otroke.

Da bi spremenila vzorce, zaradi katerih sta nesrečna in ki otroke oddaljujejo od vaju, potrebujeta podporo. Preveč ljubeči starši morajo žalovati za svojimi izgubami, pokazati morajo svojo prizadetost in izraziti svojo jezo ter razočaranje. Tistega, česar si ne dovolimo občutiti, ne moremo pozdraviti. In če naša ljubezen kaže vse znake, da postaja nezdrava zasvojenost, moramo poiskati pomoč, potrebujemo ljubečo in konstruktivno podporo. Poleg zadovoljstva, ki nam ga daje vloga staršev, lahko svoje zadovoljstvo dosežemo tudi v poslovnem svetu, športu, prijateljstvu, raziskovanju, podjetništvu, takšnem ali drugačnem klubu, petju v zboru, umetniškem udejstvovanju ali pisanju. Možnosti so omejene le z našimi željami, domišljijo in izgovori, ki jih iščemo, da se ničesar ne lotimo. Če bi se rada tudi vidva manj vpletala v življenje svojih otrok, začnita bolj razvijati druge vloge v lastnem življenju. In dobri starši bomo res takrat, ko bomo znali poskrbeti tudi za svoje lastne potrebe.
Največja napaka, ki jo delamo, pa je nenehen nadzor, ko svojim otrokom svetujemo, jih varujemo, spodbujamo, rešujemo, podpiramo, nadziramo in v njih vidimo nedotakljivo bogastvo. Naredili bi vse in še več, da bi svoje otroke spravili na pravo pot. Reševati težave svojih otrok, pri tem pa jih ne spodbujati, da naj prevzamejo odgovornost za svoje življenje, povzroča še več nesporazumov in razočaranj. Otroci se bodo vedno vedli tako, kot ustreza njihovim potrebam. Če ne morejo izbrati plodnih načinov, da bi zadovoljili svoje potrebe, bodo izbrali uničevalne. Toda prava spodbuda, da se spremenijo, pride le od znotraj in edina oseba, ki jo lahko spremenimo, smo starši sami.

In za konec: nehajta otrokom popuščati. Discipliniranje otrok je najtežavnejše. Za tiste, ki preveč ljubijo, je še težje. Ko smo vdani svojim otrokom, nam vsaka misel na postavljanje meja in izvajanje posledic povzroča bolečino in občutek krivde. Otroci dobro poznajo svoje starše in z njimi spretno manipulirajo. Tako mislijo, da se lahko z nerganjem ali drugimi manevri izmažejo iz vsake težave in da so jim vsi dolžni delati usluge. Mnogi se spremenijo v male tirane, ki nikoli ne prevzamejo odgovornosti za svoja dejanja, poleg tega pa se jim vedno zdi, da drugi z njimi grdo ravnajo. V najboljšem primeru se takšni otroci, ki jim nihče nikoli ne postavlja mej, bojijo odraslosti in samostojnosti, saj z njimi ne bo nihče več ravnal tako, kot so to počeli starši. Naravne posledice so najučinkovitejši učitelj. Mladostnik, ki si mora sam poiskati in plačati odvetnika, da ga bo zagovarjal zaradi vožnje pod vplivom alkohola, bo spoznal posledice takšnega vedenja. To so izkušnje, ki si jih zapomnimo za vse življenje. In njihova najboljša popotnica v samostojno in odgovorno življenje je naše učinkovito sporazumevanje z njimi, ki mora biti jasno, dosledno in iskreno. Besede se morajo ujemati z dejanji, čustva pa z besedami. In tako kot se starši zavedamo svojih napak, je prav, da se zavedamo tudi napak in nepopolnosti svojih otrok. Nikakor si ne smete dopustiti, da bi vas otroci izkoriščali, kajti z vsiljevanjem lastnih rešitev spodbujate starši soodvisnost in pobirate sadove v obliki mlade odrasle osebe, ki se lahko destruktivno vede, ker jo pred posledicami takega vedenja vedno nekdo reši.