Osvetljujemo
Delitev premoženja ob razvezi

Osvetljujemo
Delitev premoženja ob razvezi

Ko partnerja nastopita skupno življenje, ne razmišljata o tem, da bi se lahko nekoč tudi razšla. In če se odnos skrha ter zveza razpade, se zanju začnejo številne težave, med katerimi je tudi ta, kako razdeliti skupno premoženje. Ob tem se velikokrat zatakne, še toliko bolj, če je premoženje veliko, raznoliko in če je par dolgo živel skupaj. O tem smo se pogovarjali s sodnico dr. Matejo Končina Peternel in odvetnico Aleksandro Jurakk, ki priporočata, naj se o delitvi premoženja razvezanca skušata dogovoriti, saj so postopki na sodišču dolgotrajni, mukotrpni, zahtevni in dragi.

70. rojstni dan Naše žene
Dragoceno branje za vso družino

Dočakali smo visok jubilej, 70. letnico prve slovenske ženske in družinske revije, naše in vaše Naše žene. Nanjo smo upravičeno ponosni vsi ustvarjalci in zagotovo tudi bralke in bralci. Marsikdo se čudi, da se je revija skozi vsa desetletja in ob številnih konkurenčnih medijih in tiskanim medijem nenaklonjenemu času uspela obdržati. Naša žena je zagotovo revija, ki je pisala in še piše zgodovino in je tudi del zgodovine same. Kljubovala je številnim vzponom in padcem: drugi svetovni vojni, vojni za Slovenijo, socrealističnemu obdobju, in končno ostaja na trgu tudi v kapitalizmu..

Kaj menijo o njej nekatere znane Slovenke in naše zveste bralke?

Praznovali bomo vse leto in nagrajevali bralce, 70 pa jih bomo povabili na jesenski izlet!

Starejši za mlade in otroke
Andreja Smolič je prebudila Grosupeljčane

Andreja Smolič je gibalna sila grosupeljske Univerze za tretje življenjsko obdobje. Je domačinka v pravem pomenu besede, saj izhaja iz bližnje vasi, že desetletja pa živi v Grosupljem. Po poklicu je diplomirana pravnica, pred šestimi leti pa se je upokojila in v tem videla novo priložnost. Zastavila si je cilj preseči stereotip pasivne upokojenske dobe in starejše vključiti v tok dogajanja in razvoja kraja. To pa so zamisli o spoznavanju med seboj, povezovanju generacij krajanov in medsebojni pomoči. Dejavnost, ki jo UTŽO Grosuplje najbolj neguje in spodbuja, je prostovoljstvo.

Otroštvo znanih
Mojce Blažej Cirej, televizijska in radijska novinarka

Če ponoči trdno spite in ne poslušate radia, potem ne morete vedeti, da na nacionalnem radiu obstaja imenitna pogovorna oddaja – žal le eno soboto v mesecu –, ki je pravi balzam za dušo vseh nesrečnih, nespečnih in osamljenih. Vodi jo Mojca Blažej Cirej, ki tudi že več kot deset let pripravlja prispevke za TV Tednik. Čeprav je znana predvsem kot TV voditeljica, pa le malokdo ve, da je tudi lektorica, saj je profesorica slovenskega jezika in etnologije.

Naš pogovor
Prof. dr. Janez Hribar, znanstvenik in raziskovalec

Prof. dr. Janez Hribar, univ.dipl.inž.živ.teh., je poleg pedagoškega in znanstveno raziskovalnega dela ter izobraževanja tesno povezan tudi z gospodarstvom. Lani je prejel najvišje priznanje Biotehniške fakultete za življenjsko delo. »Če bi se še enkrat odločal, bi šel po isti poti,« je ponosno dejal. Pohvali se lahko z originalnimi tehnološkimi rešitvami na 72 objektih, ki predstavljajo avtorska dela na področju predelave in skladiščenja sadja in vrtnin.

Spoznajte jo
Jana Kovač Valdés, plesna pedagoginja, pantomimičarka in mati

Predana družini, delu in ustvarjanju z otroki, radovedna, odgovorna in nekonfliktna oseba. Tako se plesna pedagoginja Jana Kovač Valdés opiše z besedami, čeprav bi se lahko opisala tudi z gibom in tišino, saj je pantomima tudi njen svet. Svet, v katerega jo je vpeljal njen partner Andrés, ki je lani spomladi prejel stanovsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, bršljanov venec za življenjsko delo, in v katerega vstopa sedaj še njuna hčerka Veronika.

Po svetu
Salut Burgundija!

Burgundija je raj za ljubitelje spokojne narave, saj ima na stotine kilometrov pešpoti in kolesarskih stez, ki vodijo skozi najlepša vinogradniška področja Francije. Prepredena je z vodnimi kanali, kar omogoča popotniku ležerni ogled dežele z barke. Od Pariza je oddaljena le tri ure vožnje, je dobila ime po plemenu z Baltika, Burgundih, ob koncu tretjega stoletja in je velika za poldrugo Slovenijo ter ima 1,6 milijona prebivalcev. Obsega štiri glavna območja: Chablis in vinograde na bregu reke Yonne, svetovno znano območje Côte d'Or, Côte Chalonnaise in Mâconnais.

Dediščina
Vsi v mesto, vsi v bloke!

V povojnem času po 2. svetovni vojni, ko je bilo pomanjkanje veliko, potrebe pa so rasle, so stanovanjska vprašanja v Sloveniji urejali na različne načine, ki so bili za mnoge zelo boleči. Že zelo kmalu je bila v plansko gospodarstvo vključena velikopotezna gradnja novih stanovanj, načrtovane so bile obširne soseske, ki naj bi jih gradili na obrobju Ljubljane, na poljih in travnikih, ki so bili večinoma podržavljeni. Podobno je bilo tudi v drugih delih republike, saj so z novimi tovarnami privabili v mesta ogromno novih prebivalcev, ki jim je bilo treba priskrbeti stanovanja. Država je v svojih planih razporejala zelo veliko denarja za stanovanjsko gradnjo.

Modri starši

Živimo v svetu, kjer nas dnevno zasipavajo s takimi in drugačnimi informacijami. Verjamem, da so informacije ljudem koristne, vendar preveč informacij lahko ljudi tudi zmede. Sam zelo rad prebiram vse, kar je napisanega o vzgoji otrok in starševstvu, saj so otroci zame zelo pomembni, vendar pogosto ne vem, komu naj verjamem in kateremu toku naj sledim, da bom v svojem poslanstvu uspel. Rad bi bil dober oče, z lepo vzgojenimi otroki, in rad bi z njimi ohranil dober odnos, tudi ko bodo odrasli. Zanima me, kaj je po vašem mnenju pomembno oziroma kaj me lahko vodi k uresničitvi svojih ciljev.

Kostja

ODGOVARJA: Nada Banič, univ. dipl. soc.

Modro starševstvo temelji na dobrem poznavanju otrokovih posebnosti in posameznih razvojnih obdobij ter na ustrezno izbranih vzgojnih strategijah, s katerimi otroka usmerjamo v želeno smer. Večina staršev se sprva sooča z omejenim znanjem o otrokovih razvojnih obdobjih in z minimalnimi vzgojnimi izkušnjami. Starševska usposabljanja in izobraževanja posredujejo staršem splošna vzgojna navodila in usmeritve. Opazovanje otrokovega vedenja in poznavanje posameznih razvojnih obdobij pomaga staršem oblikovati pričakovanja, ki jih usmerjajo pri njihovih vzgojnih pristopih.

Starši pridobivamo informacije o vzgoji otroka s prebiranjem vzgojne literature in z razgovori s prijatelji in starši, vendar pogosto pozabimo, da nam preživljanje časa z otrokom prinaša največ informacij o otrokovih potrebah in vedenju. Pred nedavnim sem na otroškem igrišču opazovala mlado mamico, ki je svoji dveletni hčeri ukazala: »Zdaj greva domov,« in dveletnica se je takoj razjokala. Mamina frustracija se je sprevrgla v jezno reakcijo, ki je stopnjevala hčerin odpor, mami pa ni prav nič pomagala, da bi dobila, kar je od hčere zahtevala. V tej situaciji bi mami pomagalo, če bi upoštevala, da dveletniki živijo za vsak trenutek posebej in potrebujejo predhodno opozorilo o vsakršni spremembi. Deklica bi lažje sprejela, če bi mamica rekla: »Še trikrat se pelji po toboganu, potem pa greva domov, da pripraviva večerjo.«

Starši želimo z izbranimi vzgojnimi pristopi otroka usmerjati tako, da bo sledil našim usmerjanjem s čim manjšim odporom, vendar ni vedno lahko najti prave mere discipline. Nekateri starši verjamejo v starševsko avtoriteto, drugi sledijo permisivnosti. Avtoritativni starši so ujeti v kaznovanje in omejevanje otrokovih privilegijev, kadar otrok ne sledi njihovim ukazom, zagovorniki permisivnosti pa otroku ugodijo brez vsakršnih omejitev, da bi se izognili konfliktu.

Starši, ki ne verjamejo v starševsko avtoriteto, imajo navadno težave s postavljanjem omejitev, medtem ko starši, ki se bojijo otrokovega motečega vedenja, z omejitvami navadno pretiravajo. Otrok potrebuje vzgojno strukturo, ki mu zagotavlja občutek varnosti, zato sama verjamem v zlato sredino. Starši moramo postaviti meje v skladu s svojimi pričakovanji, vendar moramo tudi prisluhniti otrokovim zahtevam in negovati njegovo samostojnost. Starševska samozavest staršem omogoča, da upoštevajo svoj notranji čut in sledijo posebnostim otroka, s katerim živijo. Dvomi o lastnih vzgojnih sposobnostih starše pogosto zavirajo pri upoštevanju notranjih instinktov, zato slepo sledijo nasvetom drugih. S takim postopanjem zanemarijo otrokove posebnosti in ne upoštevajo sporočil, ki jih otrok s svojim vedenjem posreduje. Pogosto si belimo glavo, kako naj spremenimo otroka in njegovo nezaželeno obnašanje, pozabljamo pa, da otrok s svojim vedenjem izraža svoje potrebe in se odziva na način, ki mu bo dal tisto, kar potrebuje. Otrokovo vedenje je zgrajeno na njegovih izkušnjah, pridobljenih s preteklimi odzivi, in temelji na interakcijah z ljudmi, ki zanj skrbijo. Modri starši so pripravljeni narediti spremembe pri sebi tako, da bodo lažje razlikovali otrokove potrebe od svojih in bodo sposobni prevzeti odgovornost za lastna razmišljanja, čustva in vedenja. Starši, ki razmišljajo: »Otrok se mi upira,« vzamejo otrokovo obnašanje zelo osebno in preusmerijo težavo nase. Jezni so in užaljeni, ker jih otrok ne uboga, pozabijo pa se vprašati, zakaj jih otrok ne uboga in kaj jim s svojim vedenjem sporoča. Otrokovo vedenje ni usmerjeno v to, da bi prizadelo starše ali spodbijalo njihovo avtoriteto, temveč otrok s svojim motečim vedenjem kliče starše na pomoč. Sporočilo kot: »Napiši nalogo takoj zdaj ali pa ne boš ...« je neustrezno, ker vsebuje grožnje in ustvari strah, ki pušča otroka nemočnega. S takimi sporočili se otrok ne uči boljšega nadzora nad lastnim vedenjem niti ne pridobiva boljših življenjskih veščin. Otrok mora vedeti, zakaj je določena opravila treba opraviti, hkrati pa mora imeti svobodo izbire opravila in časa, ko bo opravilo izvršil.

Starši radi zamenjamo všečnost in ljubezen do otroka. Spominjam se Suzane, ki je bila pod velikim pritiskom zaradi hčerinega odpora do šole in pisanja domačih nalog. Nekega večera je Suzana zradirala vse besede, ki jih je hči narobe napisala, v prepričanju, da bo hčer naučila večje zbranosti in discipline. Na njeno veliko presenečenje je potem ta zradirala celo domačo nalogo. Po nekaj razgovorih s strokovnjakom je Suzana spoznala razliko med sprejemanjem hčere take, kot je, in odklanjanjem njenega nevšečnega vedenja. S povečanim sočutjem do hčere Suzana ni izboljšala njenih učnih prizadevanj, vendar je njeno razumevanje utrdilo njun odnos in spremenilo domače vzdušje, ki je postalo bolj mirno in sproščeno.

Vzgoja otroka je pot, ne cilj. Znano je, da starši brez posebnih razmišljanj poskrbimo za zadovoljitev otrokovih osnovnih potreb, vendar radi pozabimo na končni cilj svojih vzgojnih prizadevanj. Dober primer je najstnica, ki hoče s prijatelji v kino ob desetih zvečer, čeprav je njena hora legalis enajsta ura. Modri starši, ki sledijo svojemu cilju, bodo skupaj z njo razčlenili cilj hore legalis in ji pojasnili, da je postavljena zaradi njene varnosti in učenja sprejemanja odgovornosti. Starši bodo hčeri dovolili ogled filmske predstave, vendar bodo z njo predhodno napravili načrt, tako da bodo vedeli, kje bo, ali bo lahko poklicala domov, če bo pozna, kdo jo bo spremljal domov itd. S tem si bodo prihranili nepotreben prepir in sledili zastavljenim ciljem.

Starševstvo je zahtevna in dolgotrajna naloga, polna izzivov in stresnih situacij, zato moramo znati poskrbeti zase in za svoje potrebe. Poznavanje lastnih meja pogosto prepreči kronično utrujenost in omogoči lažje opravljanje zastavljenih nalog. Standardna rešitev je, da najdemo čas zase, četudi je redko na zalogi. Privoščimo si urico na teden in jo preživimo s prijateljem ob kavici ali zajtrku v restavraciji. Vzdrževanje družabnih stikov nam bo omogočilo predelavo dnevnih frustracij in nam dalo potrebno podporo. Izmenjava varstva otrok je odličen način vzdrževanja starševske mreže in nam daje tudi nekaj časa zase.

Spoštovani bralec, strinjam se z vami, da moramo starši razmišljati tudi o graditvi odnosa z otrokom, in prepričana sem, da razumevanje otrokovih potreb pogosto prinaša boljše sadove kot marsikatera vzgojna tehnika. Poznavanje otrokovih razvojnih obdobij nam pomaga oblikovati stvarna starševska pričakovanja, trden stik z otrokom pa nam olajša njegovo usmerjanje tudi skozi kritične situacije.