Gospodinjske pomočnice v sloveniji
Ženske, ki opravljajo nevidno delo

Po svetu
Sredozemski lepotici Eivissa in Formentera

POSEBNA PRILOGA: SLADICE S SADJEM
zavitki • torte • kolači • pite • mlečni napitki

V mesecih, ko je na pretek slastnega zrelega sadja, ki mu ni treba prepotovati velikih razdalj, preden se znajde na naši mizi, si ga privoščimo, kolikor le moremo. Tudi v obliki najrazličnejših sladkih jedi, ki so vedno dobrodošle.

ŽENSKE, KI OPRAVLJAJO NEVIDNO DELO
Gospodinjske pomočnice v Sloveniji

Sodobne čistilke oziroma gospodinjske pomočnice prihajajo k mnogim slovenskim družinam enkrat ali dvakrat tedensko za nekaj ur, k nekaterim vsak dan, k drugim pa le enkrat na mesec oziroma po potrebi. Za uro svojega dela zahtevajo običajno od 7 do 10 evrov. O čiščenju po tujih domovih, ki ga v glavnem opravljajo brezposelne ženske ali tiste, ki hodijo v službo, pa malo zaslužijo, smo se pogovarjali s sociologinjo dr. Majdo Hrženjak.

AVANTURISTKA NA BLIŽNJEM VZHODU
Naš pogovor

Novinarko Karmen W. Švegl je že kot srednješolko vleklo v svet, in preden se je pred šestimi leti začela javljati kot dopisnica Televizije Slovenija z Bližnjega vzhoda, je prečesala že dobršen del Evrope. Vendar tisto ni nič v primerjavi z izkušnjami, ki se ji kopičijo pri delu v zagotovo najbolj nemirnem delu sveta – na Bližnjem vzhodu.

JULIJA GONGINA, GLEDALIŠKA MASKERKA
Poklicni portret

Gledališče jo je zanimalo že od malih nog, ko je še živela v Moskvi. Mati, sicer učiteljica likovnega pouka, jo je kot deklico pogosto peljala v gledališča in cirkuse, ki jih je v tem velemestu nešteto. Tako je vzljubila skrivnostni in vznemirljivi odrski svet, čeprav se ji takrat še sanjalo ni, da bo njen poklic usodno povezan z njim. Pozneje je Julija Gongina v ruski prestolnici končala gimnazijo in se vpisala na tretjo stopnjo ter izšolala za fotografinjo. Pri 21 letih se je preselila k nam. Na vprašanje, ali je sama izbrala Slovenijo, ali je pač Slovenija izbrala njo, pritrjuje slednjemu.

BERNARDA JEKLIN, NOVINARKA
Otroštvo znanih Slovenk

Rodila se je leta 1936 v Ljubljani očetu Karlu, ki je bil bančni uradnik, po duši pa glasbenik in je ves prosti čas sodeloval v različnih ansamblih. Očetovske dolžnosti je prepuščal ženi, gospodinji. Mama Mara, rojena Potokar, je bila kot vsi Potokarji (Lojze, Stane, Majda …), nadarjena za slikarstvo in igro. In kakšno otroštvo je imela Bernarda? Idilično. Tedaj je bilo Trnovo, kjer so stanovali, še vas.

SREDOZEMSKI LEPOTICI EIVISSA IN FORMENTERA
Po svetu

Imeni otokov na prvi pogled ne povesta prav veliko. Le malokdo bi jih takoj uvrstil na eno izmed najbolj priljubljenih turističnih območij Španije – Balearske otoke.

VRTNICE NEKOČ IN DANES
Okrasni in zelenjavni vrt

Vrtnice so že od nekdaj priljubljene rastline. Gojimo jih zaradi lepih cvetov in omamnega vonja. Na vrt vnašajo pridih romantike in kar ne moremo si predstavljati, da na njem ne bi rasla vsaj ena vrtnica.

VRTNARSKA UMETNOST
Pravilno zalivanje rastlin

Rastline črpajo hranilne snovi iz tal samo, če je v njih dovolj vode. Z dihanjem prek listov neprestano oddajajo vodo in če je količina, ki izhlapeva, večja kot količina, ki jo sprejema rastlina iz tal, ta ovene, slabo raste in tudi pridelek je manjši. V vročih dneh je izguba vode s površine okoli vrtnine tudi do pet litrov na kvadratni meter. Za uspešno vrtnarjenje je torej pomembno tudi zalivanje.

DRUŽINA, KI SKUPAJ OBEDUJE, OSTANE SKUPAJ

Naše družinsko življenje se je v zadnjih letih zelo spremenilo in pogosto razmišljam, kaj je vzrok. Velikokrat se zdi, da živimo drug mimo drugega in nimamo časa, da bi skupaj preživeli kakšen sproščujoč trenutek. Z možem sva polno zaposlena. Mož velikokrat dela nadure, sama pa veliko časa po službi posvetim hišnim opravilom. In teh ob štiričlanski družini ni malo. Otroka sta v gimnaziji in imata veliko šolskih obveznosti, kadar pa nimata domačih nalog, prebijata čas ob televiziji in na računalniku. Žalostna ugotavljam, da smo vse manj skupaj in velikokrat nimamo niti toliko časa, da bi sedli za mizo in skupaj nekaj pojedli. Le kje so časi, ko smo bili skupaj in preživljali lepe družinske trenutke. Zdi se, kot da vsak izmed nas živi v “svojem filmu”, ko pa smo skupaj, nergamo, se prepiramo in ne vemo, o čem bi se sploh pogovarjali. Imam občutek, da je naša družina vse bolj kaotična, da smo vse bolj oddaljeni drug od drugega. Počutim se osamljena in žalostna in zanima me, kako naj spet najdem pot do svoje družine.

Kalima

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Spoštovana bralka, prav ugotavljate, da se življenje sodobnih družin drastično spreminja, njeni člani pa postajajo žrtve stresnega življenja. Hiter tempo življenja nas omejuje, da bi se za trenutek ustavili, se ozrli nazaj in razmislili, kako smo preživeli dan in kaj si v svojem življenju res želimo. Zaradi ujetosti v natrpane urnike in stalnih dirk za materialnimi dobrinami zanemarjamo stvari, ki so človeku res pomembne in mu prinašajo resnično zadovoljstvo. Vse pogosteje pozabljamo na pomembnost družine in stvari, ki ohranjajo njeno prožnost, in zdrave vsebine, ki polnijo naše življenjske baterije. Vpeti v verige potrošniškega suženjstva imamo vse manj časa za zdravo premišljevanje in prepoznavanje vsebin, ki prinašajo življenjsko radost in veselje. Družina igra v človekovem življenju pomembno vlogo, ker mu s svojimi odnosi pomaga uresničevati potrebe po pripadnosti in osebni veljavi. Negujoči družinski odnosi krepijo prožnost posameznika in mu pomagajo pri uspešnem delovanju zunaj nje. Družinska druženja vzbujajo v njenih članih taka ali drugačna čustva, ki so pomemben vir človekove energije za oblikovanje in vzdrževanje medsebojnih odnosov. Ob družinskih snidenjih sprejmejo člani takšne ali drugačne dogovore, drug drugemu obljubijo, kako bodo dogovor izpolnili, in si dajejo medsebojno oporo. Kadar posamezniki svojih obljub ne držijo, začutijo drugi člani negativna čustva, ki družino ločuje in člane oddaljuje, če težav ne znajo konstruktivno rešiti. Družinski obroki so tradicionalna oblika družinskih druženj, saj hrana ljudi pritegne skupaj in jim omogoča, da se ob uživanju obroka sprostijo, malo pokramljajo in izmenjajo mnenja o dnevnih dogodkih in doživljajih. Hranjenje ostaja pomemben socialni ritual, ljudi združuje zaradi enakih potreb, žal moderen način življenja in sodobni urniki družine pogosto zavirajo pri vzdrževanju tega obreda. Družine, ki se zavedajo pomembnosti skupnega hranjenja, si prizadevajo, da vsaj enkrat tedensko sedejo za mizo in skupaj poobedujejo. Nekatere družine skušajo nadomestiti izgubljeni čas skupnih obrokov z družinskimi sestanki, ki prav tako omogočajo povezovanje družinskih članov v varnem zavetju doma. Družinska dogajanja igrajo v človekovem življenju pomembno vlogo, saj mu pomagajo razvijati mozaike notranjih vsebin, ki so pomembne sestavine njegove osebnosti. Družina deluje na osnovi ustaljenih družinskih vzorcev, ki so jih člani sčasoma izoblikovali. Ti vzorci temeljijo na razmišljanju, čustvovanju in medsebojnem sodelovanju članov družine. Kadar posamezni člani svojih potreb v družini ne morejo zadovoljiti, hočejo spremeniti posamezne družinske vzorce, s čimer vzbudijo želene ali nezaželene reakcije drugih članov družine. Tako se začnejo nekateri pritoževati, drugi govorijo o spremembah, vendar nimajo moči, da bi kaj spremenili, nekateri začnejo spreminjati sebe. Vsaka sprememba se začne s premišljevanjem in prepoznavanjem težave. Tako na primer lahko razmišljamo, kako težko je izvesti, kar smo se dogovorili, kako družinski sestanki povzročajo nova nesoglasja ali kako izgubljamo intimen odnos s svojim partnerjem. Čeprav se na začetku zdi, da premišljevanje le zrcali naša čustva, ki jih imamo do svoje družine, je to prvi korak, ki vodi k želeni spremembi. Včasih se zdi, da vzame premišljevanje le trenutek med delom ali v razgovoru, vendar je priporočljivo, da v trenutkih razmišljanja najdemo miren kotiček in tam pet ali deset minut v miru razmišljamo o težavi in svojih predlogih za njeno rešitev. Po dobrem premisleku je prav, da svoja čustva, ki jih je razmišljanje naplavilo, razdelimo in si postavimo vprašanje, kaj lahko storimo, da bomo dobili tisto, kar si res želimo. Tako na primer prepoznamo, da pogrešamo bližino svojega otroka in imamo občutke krivde in obžalovanja, ker smo kričali na otroka zaradi njegovega nespoštljivega vedenja. V tem primeru nas čustva krivde opozarjajo na težavo, ki jo imamo z otrokom. Ko prepoznavamo lastne in otrokove potrebe, nas občutki usmerjajo, da se na primer vprašamo: Zanima me, ali bi se sin bolj spoštljivo obnašal, če bi z njim preživela več časa brez nerganja in vpitja? Ali pa spoznamo: Kot družina smo prehodili dolgo pot … Zanima me, kako bi te dosežke lahko skupaj proslavili. Ali razmišljamo: Hči se je v šoli res popravila in moram ji povedati, da sem opazila njen trud. Vse to nam bo odprlo vrata v uspešnejše reševanje težave. Zrcalno premišljevanje pripomore, da si ustvarimo jasnejšo podobo problema in prepoznamo ustrezne načine za njegovo rešitev. Na poti k družinski harmoniji je pomembno, da svoje negativne misli nadomestimo s pozitivnimi, kar je ključna veščina konstruktivnega razmišljanja. V vsaki negativni stvari je nekaj dobrega in usmeritev v pozitivno nam prinaša nove priložnosti za ustvarjanje družinske harmonije, ker omogoči premikanje iz nezaželenega nekam, kjer bi raje bili. Čeprav pozitivno razmišljanje na poti sprememb ni nujno, je pomembno, da v procesu želene spremembe pretehtamo svoja negativna čustva. Na ta način razvijamo sposobnost realnega razmišljanja o stvareh, ki jih hočemo spremeniti. Razmišljanje je prvi korak k želeni spremembi, vendar včasih vzame veliko časa, zlasti še, ko je družina v kaotičnem stanju. V teh obdobjih je pozitivna energija tista, ki človeka vodi, da uporabi ustvarjalno energijo kaotičnega stanja in mu pomaga nadomestiti negativnost in obup, ki sta ga izčrpavala. Zaradi hitrega tempa sodobnega življenja in pomanjkanja časa, potrebnega za razmišljanje, človek zanika spoznanje, da je lahko družinsko življenje boljše, vendar pa ravno družinski kaos prinaša priložnosti. In posamezniki, ki znajo to priložnost izkoristiti, tako da raziščejo svoje notranje vire in moči, bodo dobili boljšo predstavo o sebi, to pa jim bo pomagalo ohraniti lastno samozaupanje in upanje v skupno družinsko prihodnost. Zatorej, draga bralka, le pogumno naprej in srečno!