Osvetljujemo
Čim dlje telesno in duševno zdravi

Okrasni vrt
Pester in poletno obarvan

PRILOGA: Poletni dan vabi (3. del)

Letos smo za bralce Naše žene pripravili veliko predlogov za eno- ali večdnevne izlete, krajše ali daljše počitnice in popotovanja. Kar v treh zaporednih številkah smo jih nizali in še jih je ostalo. Prihranili jih bomo in se nanje spomnili pravočasno, da vam bomo spet natrosili sveže in preizkušene predloge za čudovita poletna doživetja.

V tokratni številki vas vabimo na arheološko najdišče ob Muri, na izlet ob Sočo k Babji jami, v belgijske Benetke in na manj znane, slikovite Aranske otoke.

Osvetljujemo
Vitalni za vedno

Po zaslugi napredka medicine povprečna življenjska doba v razvitih državah nenehno narašča. Gerontologi pravijo, da bodo otroci, ki se rojevajo danes, s skrbnim ravnanjem telesa in uma, lahko dočakali sto in več let. O staranju in o tem, kako čim dlje ostati čim bolj fit, smo se pogovarjali z dr. Božidarjem Voljčem, zdravnikom in bivšim ministrom za zdravje, z Boštjanom Krekom, trenerjem fitnesa, in prof. dr. Sonjo Kump, sociologinjo in andragoginjo.

Srečanja za očete
Postal sem očka. Kaj pa zdaj?

Družinsko-partnerski svetovalec Matjaž Nemanič pravi, da mora biti moški podpora mami, da se predvsem ona počuti dobro in je prek nje zadovoljen tudi otrok. Prek pogovora pa je treba spoznati, kaj partnerka pričakuje, kakšne so njene želje, kako dojema dogodke in spremembe, a tudi moški mora povedati, kaj pričakuje, kakšen odnos naj bi imel do otroka in kako naj bi družina delovala.

Otroštvo znanih Slovencev
Mirjam Muženič, radijska in televizijska novinarka

Mirjam Muženič – profesorica sociologije, je predstavila svoje otroštvo in svojo družino. Rojena je v Kopru, kjer živi z možem, s sinom in hčerko, in je novinarka, ki ji je sedanje vodstvo RTV Slovenija enostavno prepovedalo delati. To so storili, čeprav je splošno znano, da je bila šestnajst let izjemno uspešna dopisnica RTV Slovenija iz Furlanije Julijske krajine. Od tam pa zdaj nihče ne poroča!

Spodbujajo nas
Mirjam Muženič, radijska in televizijska novinarka

Marta je sicer Ljubljančanka, doma iz Bežigrada, zdaj pa že sedemintrideset let živi na levem bregu Sore v Škofji Loki. Zagotovo si nikoli ni mislila, da bo njen drugi dom postala Afrika in da bo otrokom tam doli šivala kopalke, jih učila plavati, jim med drugim kuhala marmelade in zanje napisala celo pravljico.

Spoznajte jo
Vida Koritnik z Lozic na Primorskem po sedemdesetih letih spet doma

Vida Koritnik je junija leta 1938 pri šestnajstih letih zapustila družino in svojo domačo vasico ter odšla s trebuhom za kruhom na Sicilijo. Pri znani catanijski zobozdravniški družini di Grazia je začela varovati šestmesečnega Giacinta, ki so ga klicali Nini. Na Siciliji, kamor je z vlakom potovala dva dni, naj bi ostala največ dve leti, a je Catania, kjer je ves čas živela, kar za sedem desetletij postala njen dom.

Za lepši dom
Udobno in praktično

Blagodejna klima ob obalah Sredozemskega morja je izoblikovala očarljivo sredozemsko podobo tamkajšnjih domov. Z izobiljem barv in naravnih materialov, z rustikalno arhitekturo in pod vplivom grške, italijanske in španske kulture je nastal enkraten slog v oblikovanju zunanjih in notranjih prostorov, ki ga danes mnogi občudujemo. Kaj je tisto, kar naredi v domu sredozemsko vzdušje?

Okrasni vrt
Pester in poletno obarvan

Poletje je čas, ko se vse nekoliko umiri. Glavna dela na vrtu so narejena, bliža se čas dopustov in uživanje na poletno obarvanem vrtu. V začetku poletja še vedno cvetijo številni okrasni grmi, nato pa jih zamenjajo poletne cvetlice: trajnice, enoletnice, dvoletnice in poletne čebulnice, ki s svojim raznolikim in bogatim cvetenjem polepšajo naš vrt. Kako izbiramo rastline?

Za dober tek
Jedi iz ribjega mesa

Izbira rib v naših ribarnicah in velikih trgovinah z živili je dokaj pestra. Na prodaj so morske in sladkovodne ribe, cele, v kosih, filejih ali zrezkih, nekatere sveže, druge zamrznjene, odvisno od vrste in tudi sezone. Kupimo lahko tudi dimljene ribje specialitete, največkrat lososa ali postrvi. Kar je zelo dobro, saj je ribje meso praviloma zdravo, okusno in hitro pripravljeno.

Nega in kozmetika
Zaščita pred soncem

Ne le na morju in v gorah, ampak tudi v mestu in pri vsakodnevnih opravilih na prostem je treba obraz obvarovati pred sončnimi žarki. Z ustrezno zaščito obraza pred soncem se lahko izognemo tveganju za nastanek kožnega raka in drugih kožnih bolezni ter prezgodnjemu staranju, s tem pa tudi nastanku gubic in pigmentih madežev. Kako se zaščitimo in ohranjamo zdravo kožo.

Modni nasveti
Poletne kombinacije za različne generacije

Veselimo se poletja. Prihod počitnic, daljši in toplejši dnevi, bolj sproščeno vzdušje tako na delovnem mestu kot doma, narekujejo tudi temu primerno garderobo. Pisali smo že o letošnjih modnih zapovedih, o barvah, dodatkih … Tokrat pa ponujamo nekaj zamisli o poletnih kombinacijah za pripadnice različnih generacij.

Ne posojajte denarja!

Spoštovani! Pred desetimi leti sem družinskemu prijatelju posodil večjo vsoto denarja, ki pa mi je še do danes ni vrnil. Bila sva dogovorjena, da mi denar vrne v enem letu z dogovorjeno obrestno mero. Ker se to ni zgodilo, sem se pozanimal, kaj naj storim, in po nasvetu odvetnika vložil tožbo za vračilo dolga. Opozoril me je, da lahko sicer ostanem brez glavnice, saj naj bi po določenem času terjatev postala nična. Tožbo sem dobil, saj je prijatelj svoj dolg priznal, ter obljubil, da ga bo vrnil v treh mesecih z zakonitimi obrestmi. Sodnik je določil, kolikšne so obresti, a da ne smejo preseči višine glavnice oziroma, da prenehajo teči, ko dosežejo višino glavnice. Po novem obligacijskem zakonu. Kako je to mogoče?

Če je posameznik dolžan denar kakšnemu podjetju ali banki, mora poplačati vse zamudne obresti, sicer sledijo sankcije. Zakaj v mojem primeru ni tako? Če bi vložil predlog za izvršbo, bi ga moral plačati sam, a zagotovila, da bom denar dobil, ni, če mu nimajo česa zaseči. Torej ni čudno, da je toliko dolžnikov, če obstajajo taki zakoni. Kaj mi svetujete, da storim, da bi prišel do svojega denarja?

Filip Š. s Primorske

ODGOVARJA: Mag. Boštjan J. Turk, univ. dipl. pravnik, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo

Ustavno sodišče republike Slovenije je že leta 2006 odločilo, da so zakonske zamudne obresti tudi pri pravnih razmerjih, ki so nastala pred uveljavitvijo Obligacijskega zakonika (URL RS št. 83/2001), kar je verjetno primer pri vas, prenehale teči, ko so le-te dosegle glavnico. Če so do uveljavitve Obligacijskega zakona (OZ), torej do leta 2001, zakonske zamudne obresti že dosegle ali presegle glavnico, pa so prenehale teči z dnem njegove uveljavitve. Gre za tako imenovano pravilo ne ultra alterum tantum. To pravilo je bilo leta 2007 z uveljavitvijo OZ-A sicer spremenjeno, a vendar zamudne obresti ne morejo teči ponovno, v kolikor so pred uveljavitvijo OZ-A (torej do leta 2007) glavnico že dosegle. Domnevam, da je bilo tako tudi v vašem primeru. Sprememba od leta 2007 je v tem, da obresti lahko spet tečejo, tudi če presežejo glavnico. Vendar pa ne morejo teči naprej v tistih primerih, ko so obresti do uveljavitve OZ-A, torej do leta 2007 že dosegle glavnico. Če je tožba denimo dobljena zdaj, pa izvršba ni uspešna, obresti ne morejo več teči, če so dosegle glavnico do leta 2007.
Najprej vam svetujem, da preverite, ali dolžnik res ne razpolaga z nobenim premoženjem. V primerih, ko dolžniki nimajo nobenega premoženja, je izterjava dolžnega zneska seveda zelo otežena, če ne celo onemogočena. V tem primeru vam preostane predvsem razumen razgovor z dolžnikom, poskusite od njega izterjati vsaj del dolžnega zneska.