| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
JULIJ 2011
Osvetljujemo
Ne vrag, le sosed naj bo mejak!
|
Za lepši dom
Vrtno pohištvo za
uživanje |
 |
Zasvojenost z delom
Kaj nas peha vanj? |
Radi jih imamo
Pernate
prijateljice, očarljive gagice |
Aktualno
Strah pred kačami je
odveč |
Okrasne rastline
Vrtnice, kraljice vrtov |
Dobra dela
Anja Štemberger, o
zdravnikih brez meja |
Na vrtu
Uživajmo v sadovih
pomladanskega truda |
Naš pogovor
Nicole Michelangeli,
francoska veleposlanica |
Za dober tek
Jedi za vroče dni |
Otroštvo znanih
Slovenk
Ivanke Kraševec
Prešern, pevka zabavne
in narodno-zabavne
glasbe |
Kuhajmo skupaj
Domače testenine so
najokusnejše |
Besedo ima očka
Babice so brezpogojno
dobre |
Zdravstveni mozaik
Olja, iztisnjena moč
narave |
Modni nasveti
Večni džins za vse
priložnosti in generacije |
Dediščina
»Star biti, pa vendar
mlad ostati« |
Drugačno zdravljenje
Marma terapija, indijska
predhodnica akupresure |
 |
Arhitektka svetuje
Ko je kuhinja dotrajana |
Nega in kozmetika
Poletje brez opeklin |
Priloga
Poletni dan vabi, 3. del
Še nekaj predlogov za poletna potepanja, seveda ne nujno poletna, saj se lahko odpravite na pot tudi v drugih letnih časih. Morda vas bo navdušila daljna Irska oziroma polotok Dingle, kjer se boste srečali še s pravo gelščino in z delfinom, ki v pristanišče v mestu Dinge zahaja že osemindvajset let. Vabimo vas na Madžarsko, a ne v Budimpešto, temveč v Eger, ki je kombinacija starega in novega, vinogradov in gozdov. Velja za najlepše baročno mesto na Madžarskem.
Ljubitelji vetra in morja pa ste vabljeni na jadranje po Dalmaciji, lahko pa za dan ali dva odidete na »regato« po kopnem, Krasolino, na spoznavanje kraške pokrajine ob slovensko-italijanski meji, jedače in pijače.
|
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| Osvetljujemo
Ne vrag, le sosed naj bo mejak!
Dober sosed je vreden zlata. To vemo vsi. Posebno se tega zavemo takrat, kadar nam v stiski priskoči na pomoč. Vendar biti sosed ali imeti soseda lahko pomeni tisoč različnih stvari – glede na to, kje živimo, koliko časa živimo tam in tudi to, koliko časa v dnevu in tednu smo doma. |
 |

| Zasvojenost z delom
Kaj nas peha vanj?
Če delamo nekaj, kar imamo radi, bodisi v službi ali v prostem času, nas delo izpolnjuje ter veseli, in sploh ne opazimo, da smo kakor koli preobremenjeni, saj je delo bolj podobno hobiju kot obvezi. Ljubezen do dela, ki ga opravljamo, a hkrati do sebe, nam pove, kakšna je tista zdrava mera obremenitve, da bo naše delo opravljeno dobro in da nas ne bo zvabilo v past zasvojenosti in izgorevanja. |
 |

| Aktualno
Strah pred kačami je odveč
Topli sončni žarki privabijo v naravo ljudi, na plan pa tudi kače, ki se jih mnogi zelo bojijo. Človekov strah pred njimi gotovo temelji predvsem na izkušnjah s tistimi redkimi vrstami, ki uporabljajo za obrambo smrtonosni strup. Kljub večletnim naporom znanstvenikov, da bi te predsodke odpravili, se še vedno ne zavedamo, da so kače le ena od čudovitih stvaritev narave, neodtujljiv in nujen del našega okolja. Biologinja dr. Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije v Ljubljani pravi, da so zanimive in skrivnostne, prav nič hudobne, zahrbtne in sluzaste. So člen v verigi, brez katerega se ta pretrga – posledice za naše okolje so nepredvidljive in lahko celo usodne.
|
|

| Dobra dela
Anja Štemberger, o zdravnikih brez meja
Medicinsko in humanitarno delo Zdravnikov brez meja ni le zdravljenje ljudi na območjih, ki so jih prizadele naravne nesreče, epidemije, vojne in drugi oboroženi spori. Tem ljudem prinašajo tudi topel »človeški« dotik in jim vračajo dostojanstvo ter vero v življenje.
Članica te organizacije je od leta 2009 tudi Anja Štemberger, dr. med., spec. družinske medicine, ki pravi, da je njen poklic njeno poslanstvo. Zdravnica, ki prihaja iz Ilirske Bistrice, ima zares »veliko« srce.
|
|
Nicole Michelangeli, francoska veleposlanica
»Uživajmo v trenutkih sreče!«
Francoska veleposlanica Nicole Michelangeli je od leta 1992 šesta francoska veleposlanica v Sloveniji. V vsaki državi, v katerih je delala, se nauči vsaj osnovnega besedišča in držav se je do zdaj nabralo že kar nekaj. Čeprav je Francija velika za 33 Slovenij, ima Slovenija nekaj, česar Francija nima – družinsko solidarnost, ugotavlja. Glavne razlike med svojo in našo kulturo pa vidi v drugačnem ritmu življenja, ki je zelo stresno, posebno če ga primerja z življenjem v Parizu.
|

|

Otroštvo znanih Slovenk
Ivanke Kraševec Prešern, pevka zabavne in narodno-zabavne glasbe
Skoraj vsi, ki so v zrelih letih, poznajo popevki Prodajalka vijolic in Bele rože iz Aten, ki ju je pela Ivanka Kraševec, ena naših prvih pevk zabavne glasbe, rojena v Münchnu, odrasla pa v Metliki. Čeprav je mislila, da bo vse življenje pela le popevke, je zelo uspešno sodelovala s številnimi narodno-zabavnimi ansambli. Danes, pri skoraj sedemdesetih letih, živi s svojim možem,tudi glasbenikom, Ivanom Prešernom Žanom v Radovljici. Zadnja leta jima srce ne utripa le za glasbo, ampak tudi za slikarstvo.
|
|
Besedo ima očka
Babice so brezpogojno dobre
Ob misli na babico se mladi očka Matic Slapšak spomni vonja po goveji juhi, praženem krompirju, rdeči pesi in “zosu”, ki ga je njegova nona pripravila, kadar so prišli na nedeljsko kosilo. Spomni se vonja po klobasah, ki jih je dedek vedno sušil v kuhinjski shrambi, in okusa jabolčnega soka, ki ga je lahko spil na litre. Spomni se vonja starega in presušenega časopisnega papirja, ki je bil pospravljen na stari krušni peči, kamor se je rad zatekel, ko so prišli na obisk k drugi, zdaj že dobro leto pokojni babici. In ob babicah vedno pomisli še na brezpogojno dobroto. In kako vidi babici svojih otrok?
|

|

Za lepši dom
Vrtno pohištvo za uživanje
Poletje je čas za uživanje, zato s prvimi toplimi dnevi in nočmi zaživijo terase, balkoni in vrtovi. Prosti trenutki, ki jih preživimo v udobni vrtni garnituri, v stiku z naravo, pod zvezdnim nebom in svobodnim soncem, so pravi način za sprostitev in počitek. Ureditev balkona, terase ali vrta je enako pomembna kot ureditev notranjosti domovanja, saj se že ob prvih toplih dneh pa vse do pozne jeseni bivanje preseli na prosto. |
|
 |
Bogata poletna solata |
Sestavine za 4 osebe:
4 jajca, 250 g stročjega fižola, sol, 300 g pečene svinjine, 1 popolnoma zrela melona, ½ majhne solatne kumare, 3 šopki drobnjaka, 6 žlic kisa, 1 žlička dijonske gorčice, 6 žlic olja, 1 zrel avokado (okoli 250 g), ½ glavice zelene solate in 30 g pistacijinih jedrc.
|
Jajca kuhamo 8 minut, jih prelijemo z mrzlo vodo, olupimo in pustimo, da se ohladijo. Stročji fižol očistimo, operemo in poševno narežemo na kratke koščke. Stresemo jih v slan krop in kuhamo 10 minut. Kuhane odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Svinjino narežemo na majhne kocke. Melono razpolovimo in odstranimo semena. Iz mesa izdolbemo kroglice. Sadno meso, ki še ostane, iz lupine izpraskamo in sesekljamo. Kumaro temeljito operemo, obrišemo in po dolgem razpolovimo. Z žličko izpraskamo semena in polovici tanko narežemo. Drobnjak operemo, otresemo in kratko nastrižemo. Kis, gorčico, drobnjak, sol in olje zmešamo v preliv. Primešamo mu sesekljano melono. Avokado razpolovimo in odstranimo koščico. Polovici olupimo in počez narežemo na ploščice. Takoj jih stresemo v preliv, potem pa rahlo primešamo stročji fižol, svinjino, kroglice melone in rezine kumare. Počakamo nekaj časa, da se okusi spojijo. Potem iz glavice solate iztrgamo nežne osrednje liste, jih operemo in temeljito odcedimo. Rahlo jih primešamo solati. Na solato naložimo razpolovljena jajca in jo potresemo še z grobo sesekljanimi pistacijami.
|
|
NAŠ NASVET
Naj bo dopust čas počitka, uživanja ali dela?
Čas počitnic, ki so bile že dlje časa načrtovane, ki so jih tako otroci kot tudi starši komaj čakali, naj bi bil čas, namenjen počivanju, uživanju, nabiranju novih moči, energije … A vedno ni tako. Nekateri se odločijo počitnice izkoristiti v ta namen, drugi jih porabijo za opravljanje večjih posegov v stanovanju, hiši, vikendu, okolici … Nekateri ne dobijo želenega dopusta v času, ko so drugi družinski člani doma, spet tretji ne morejo na počitnice zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, strahu pred neznanim … Kar nekaj vprašanj na to temo je prišlo v uredništvo, zato smo jih združili in pripravili odgovor nanje.
ODGOVARJA: mag. Dragica Marta Sternad
Vsekakor je počitnikovanje odvisno tudi od tega, ali smo samski, brez partnerja, brez otrok; ali so otroci že samostojni in ne želijo preživljati počitnic s starši … Tako kot številnim drugim dejavnostim v družini, je prav, da se posvetimo tudi skupnemu načrtovanju počitnic, in seveda ne zadnjo minuto, da ne bodo želene destinacije že zasedene. O počitniških načrtih in željah naj spregovorijo vsi družinski člani, s čimer se izognemo zagrenjenim trenutkom, nepotrebni slabi volji zaradi različnih mnenj in predlogov. Starejši otroci želijo včasih preživeti počitnice s svojimi prijatelji, ker bi se s svojimi starši preveč dolgočasili; marsikateri partner razmišlja samo o počitnicah, kjer ne bo treba migniti s prstom, namesto da bi razmišljal o tem, kako bi najbolj kakovostno preživel z družino čas na dopustu. In tako se že pri usklajevanju mnenj poraja slaba volja, nemoč za uresničevanje želja … Včasih je treba tudi odgovorno spregovoriti, ali imamo na voljo dovolj sredstev za počitnikovanje. Za družinski proračun je to eden od projektov in zalogajev, ki se ga je treba pravočasno lotiti, da si pravočasno privarčujemo potrebna sredstva in da po vrnitvi nismo še nekaj mesecev slabe volje, ko je treba odplačevati že zdavnaj pozabljene počitnice.
Starši pogostokrat delajo napako, da svojega najstnika na silo spravljajo na počitnice, ker se pač niso pripravljeni odpovedati družinskim običajem. Mladostnikom nič ne pomenita niti denar ali še tako sanjska destinacija, če želijo biti s svojim dekletom, fantom, vrstniki …, ker so skupaj z njimi načrtovali počitnice. Čas počitnic je za odraščajočega čas svobode. In zagotovo bodo te nepozabne, če bo lahko sodeloval pri načrtovanju počitnic, če bo od staršev dobil priložnost, da jih delno organizira in odloča, kako bo preživel ta prosti čas. Seveda gre za zahtevno željo, a vendar uresničljivo. Možnosti je veliko, bodisi v počitniškem letovišču, koloniji, mladinskem domu ali na taboru. Obstaja tudi možnost študijskih počitnic, ko gre za počitnikovanje, v katerem je združena šolska dejavnost (učenje tujih jezikov idr.) in igra (šport, glasba idr.). Ponudb je veliko, zato moramo biti starši pozorni, da dobimo tisto, kar hočemo, kaj je našim otrokom ponujeno; kako je poskrbljeno za njihovo varnost, vsebine dejavnosti … Dobro se je pozanimati tudi pri drugih zaradi morebitnih njihovih izkušenj. Ko svojemu otroku omogočimo počitnice zunaj matične družine, ga ne pozabimo opremiti z najnujnejšim, da bo lahko z nami v kontaktu, ko bo to potreboval (na primer prenosni telefon).
Da bi se izognili konfliktnim situacijam, spregovorimo skupaj o željah in potrebah, poskušajmo najti kompromis, da bodo vsem družinskim članom v veselje in težko pričakovane še lepše. Skupaj se dogovorimo, kaj bomo na počitnicah počeli, vsak po svojih močeh se potrudimo, da bodo te kakovostne in se jih bomo radi spominjali. Vse družinske člane zadolžimo, da bodo sodelovali pri pripravi, da si tako drug drugemu le-to olajšamo.
Pravočasno se dogovorimo in uskladimo s sorodniki, prijatelji, sosedi za varovanje premoženja, zalivanje rož, čuvanje hišnih ljubljenčkov, če ne morejo z nami. Če bomo poskrbeli za vse to, bomo bolj brez skrbi odšli od doma.
In kaj takrat, ko smo zaradi različnih okoliščin prisiljeni svoje počitnice preživljati kar doma? Tudi v tem primeru je lahko družina skupaj, tudi tako je lahko lepo, zabavno … Za sprehode, športno-rekreativne dejavnosti izven mestnega vrveža, za branje in različne igre niso potrebna finančna sredstva, dovolj bo ambicija, dobra volja, želja po druženju in to velja za vse generacije.
|
|