Odnosi med nami
Ko pri vzgoji pademo v svojo zgodbo

Dediščina
Poštikano življenje

PRILOGA: Poletni dan vaBI (2. del)

Pripravili smo še nekaj zanimivih predlogov, kako si popestriti letošnje poletje in se oddahniti od vsakdanjika. Lahko se bomo odpravili na morje v sosednji Hrvaško ali Italijo. Za vse, ki proste trenutke radi preživijo aktivno in si svet ogledujejo s kolesa, nadaljujemo s predlogi za eno- ali večdnevno potepanje, tokrat na dva različna konca Slovenije: na Kras in v Prekmurje. Seveda pa nismo pozabili na pohodnike. Izbrali smo Bistriški vintgar, ki je poleg soteske Lobnice s slapoma Mali in Veliki Šumik ena najprivlačnejših naravnih znamenitosti Pohorja.

POSEBNA PRILOGA: Novice Europa Donna

Imeti otroka po raku * novo krmilo na OI * zdravo hujšanje * za več moči v rokah * "ste histerični"? * moški, ne prezrite! * kriza "v belem"

Odnosi med nami
Varno navezovanje zmore le dobra polovica staršev

Ob naslovu marsikomu verjetno naprej pride na misel to, da nekateri starši na otroke prenašajo lastne neizživete ambicije in želje in jih hočejo oblikovati po svoji podobi oziroma kot so si sami zamislili, da je zanje najbolje. A ne gre samo za to. Del »naše zgodbe« so tudi vsi zatrti in potisnjeni strahovi in travmatična doživetja, ki smo jih preživeli sami v lastnem otroštvu. Pa tudi vsa mogoča čustva, ki jih pri sebi ne sprejmemo in jih ne izražamo. Potem jih ugledamo pri svojem otroku, in jih – ne vidimo. Nočemo jih videti, nočemo jih sprejeti, za nas jih ni.

Osvetljujemo
Živeti z duševno boleznijo

Nekoč je bil nekoč aktiven športnik, nogometaš, na poti v člansko ekipo, razmišljal je o bodočem študiju. Potem so se mu pri osemnajstih letih nenadoma udrla tla pod nogami. Vsi načrti so se izjalovili in življenje ga je potisnilo na popolnoma drugi tir. Zdaj že 26 let živi z duševno boleznijo. Njegova diagnoza je shizofrenija. Če bi bila njegova bolezen drugačne narave in bi se glasila drugače, bi ob urejenem zdravljenju in z rahlimi življenjskimi omejitvami živel precej normalno.

Otroštvo znanih Slovenk in Slovencev
Urša Drofenik, modna oblikovalka

Ko je bila Urška Drofenik, danes naša priznana modna oblikovalka, še deklica, je že šivala oblekice za svoje barbike. Želela je, da bi bile njene punčke drugačne, bolj elegantne od tistih, ki so jih imele njene prijateljice. Že takrat ji je morala biti najprej všeč krpa odvečnega blaga, ki ji ga je dala mama, šele nato je začela razmišljati, kakšno oblekico bi sešila. Še danes se prilagaja blagu, in ne nasprotno!

Drugačno zdravljenje
Ženska ima večji razpon energij

Zdravilka in umetnica Rusinja Nina Vlados se je pred sedemnajstimi leti iz ljubezni do Slovenca, s katerim ima dva hčerki, preselila v Slovenijo, in zdaj v Portorožu naprej razvija svoje prirojene zunajčutne (ekstrasenzorne) sposobnosti. Zaradi izjemno močne bioenergije in kakovosti biopolja ji je inštitut Bion iz Ljubljane podelil zlati certifikat, znanstveniki pa so potrdili tudi njeno sposobnost informiranja vode. Dosega izjemne rezultate tudi pri zdravljenju ljudi.

Domači fitnes
Vaje z elastičnimi trakovi (1. del)

V medicini, še posebej v ortopedski rehabilitaciji, pri kateri si morajo bolniki krepiti mišice in sklepe, že vrsto let uporabljajo elastične trakove iz naravne gume lateks. Trakovi so različnih barv glede na moč telovadca/ke, uporaba pa zelo preprosta, zato so se iz ortopedije in športne medicine razširili tudi med zdrave, ki si z njim lahko kar doma zelo uspešno krepimo svoje telo, če le redno vadimo.

Arhitektka svetuje
Zasenčimo balkone in terase

V vročih poletnih dneh nam najbolj prija počitek v senci. Morda se bomo letos odločili, da bomo svoj balkon ali teraso dodatno zasenčili. Za senčenje si želimo nekaj lahkotnega, prosojnega in snemljivega, kar lahko ob dežju umaknemo in pozimi pospravimo.

Radi jih imamo
Košček narave v našem domu

Medtem ko se nam ob misli, da bi po našem stanovanju korakale mravlje, kar naježijo lasje, pa so otroci prav navdušeni nad možnostjo, da s pomočjo izobraževalnih setov, ki jih je mogoče dobiti na trgu, sami izdelajo mravljišče, v njem nastanijo mravlje in jih opazujejo ter se tako učijo o vsakodnevnem mravljinčnem življenju. In medtem ko mame tuhtajo, kako bi z zelenjavnega vrta pregnale polže, otroci razmišljajo o ljubkih slinarjih s hišico kot o hišnih ljubljenčkih.

Otrokovi prijatelji

Marko je bil vedno bolj sramežljive sorte in upala sem, da se bo z vstopom v gimnazijo spremenil. Želela sem si, da bi dobil nove prijatelje, postal bolj družaben in zadovoljen. Moje upanje se je uresničilo, sin je dobil novega prijatelja, vendar ne takega, kot sem pričakovala. Markovega prijatelja sem večkrat povabila na obisk, vendar se mojim povabilom ni nikoli odzval, vedno je našel kakšen izgovor. Nedavno tega so me klicali iz šole, ker je Marko s svojim novim prijateljem popival. S sinom sem se hotela lepo pogovoriti, izrazila sem mu svojo zaskrbljenost in poskušala biti razumevajoča. Vzdržala sem se vsakršnega obsojanja in pridiganja, vendar se je Marko po najinem pogovoru zaprl vase in zdi se, da vse bolj izgubljava stik. Sodu je izbilo dno, ko sem ugotovila, da sta s prijateljem začela prodajati travo, pa ne vem, kako naj se sinom pogovorim, saj se me vedno bolj izogiba. Ne razumem, kako ima lahko na sina prijatelj večji vpliv kot pa starša?

Bralka Marica

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Veseli me, da ste odprli vprašanje otrokovih prijateljev, s katerim si belijo glavo marsikateri starši odraščajočega mladostnika. Majhni otroci slepo sledijo usmerjanju staršev in upoštevajo njihovo mnenje tudi pri izbiri prijateljev. Z vstopom v pubertetno obdobje postaja otrok bolj svojeglav in mnenje staršev izgublja težo, zato postane mladostnikova vzgoja za starše izziv. Mladostniki so odvisni od svojih prijateljev, v njihovi družbi se počutijo varni in močnejši. Starši, ki se sprijaznijo s spremembami, ki jih mladostništvo prinaša, in svoja pričakovanja do otroka prilagodijo, bodo laže pluli skozi to zahtevno obdobje. Starši, ki si lastijo pravico odločanja in izbirajo otrokove prijatelje, tvegajo konflikte in prepiranja. Mladostniki s svojim videzom izražajo notranje vrednote in prikrivajo svojo negotovost.

Podoben način oblačenja in interesi privabljajo otroka v skupine sovrstnikov, saj mu zagotavljajo občutek varnosti in pripadnosti. Starši, ki poznajo osnovne značilnosti mladostniškega obnašanja, vedo, da so otrokove vrednote rezultat okolja, zato otrokovih prijateljev ne sodijo po njihovi zunanjosti. Mladostniki vzamejo kritiziranje prijateljev zelo osebno, zato se moramo starši izogibati takemu početju, tudi takrat ko otrokovi prijatelji ne ustrezajo našim standardom. Zavedati se moramo, da s kritiziranjem otroku ne pomagamo napraviti boljše izbire, pač pa pogosto dosežemo ravno nasprotno, kar pomeni, da utrjujemo otrokovo prepričanje o pravilnosti njegove izbire.
Mladostniška prijateljstva so navadno kratkotrajna in dajejo otroku priložnost za učenje socialnih veščin, ki jih bo otrok na svoji poti življenja potreboval za obvladovanje odnosov z različnimi ljudmi. Sleherni otrokov prijatelj daje staršem priložnost, da učijo otroka o vrednotah in kvalitetah prijateljstva in medsebojnih odnosov. Tako lahko starši na primer namesto kritiziranja otrokove izbire izrazimo svoje zanimanje za njegov odnos s prijateljem. Otroka lahko povprašamo nekako takole: »Si pametno dekle, vendar ne razumem, kako tole tvoje prijateljstvo z Nino deluje. Zdi se mi, da ti ni ravno na razpolago takrat, ko najbolj rabiš prijateljsko podporo.« Naše zanimanje bo poglobilo razumevanje otrokove izbire, njemu pa omogočilo, da uvidi tudi drugo plat svojega prijateljstva.
Starši usmerjamo otroka pri druženju s prijatelji tudi s pametno postavljenimi družinskimi pravili in posledicami prekršenih pravil, ki jih mora otrok vnaprej poznati. Tako na primer lahko postavimo pravilo, da se lahko otrok udeleži le tistih zabav, ki jih nadzoruje odrasla oseba. Kadar imamo glede otrokovega prijatelja izredno slabe občutke, postavimo otroku omejitve, kdaj in kje se lahko s prijateljem druži. Omejitve postavimo brez kritiziranja otrokove izbire ali njegovega prijatelja. Tako na primer otroku ne dovolimo, da prespi v prijateljevi hiši, kjer družinska pravila izrazito odstopajo od naših, pač pa otroku raje ponudimo, da povabi prijatelja v naš dom. Mladostnik izbira svoje prijatelje na podlagi svojih notranjih konfliktov, iskanj samega sebe in svojih vrednot in s svojim izborom pogosto testira, kaj mu na sovrstnikih ustreza in kaj ne. Starši lahko otroku pomagamo razkriti pravi razlog njegove izbire in ga usmerjamo pri njegovih iskanjih, zato je povsem umestno, da otroka povprašamo, kaj ga na izbranem prijatelju privlači. Je otrok osamljen, ga drugi sovrstniki niso sprejeli medse? Ob poizvedovanju moramo izbirati taktna, neobsojajoča vprašanja, ki bodo izražala iskreno zanimanje za otroka. Otroku lahko postavimo vprašanje nekako takole: »Rada bi razumela, kaj ti je pri Franciju tako všeč, mi lahko pomagaš?« Starši lahko s svojim razumevanjem in pravilnim usmerjanjem pomagamo, da se otrok laže ubrani pritiska sovrstnikov in razvija zdravo samozavest.

Včasih otroci ob novo izbranem prijatelju spremenijo svoje vzorce obnašanja, postajajo bolj nespoštljivi, manj poslušni, svojeglavi itd. V teh primerih je pomembno, da se usmerimo na otrokovo obnašanje, ne da bi krivili njegovega prijatelja. Obsojanja se izogibajmo tudi v primerih, ko prijatelj otroka ponižuje in se do njega nepošteno obnaša, in raje skušajmo otroku pomagati, da bo spregledal tudi drugo plat novo izbranega prijatelja. Vprašanja, kot so: »Ali Marija lahko drži svojo obljube? Se ti zdi, da te včasih ponižuje in te zasmehuje?« pomagajo otroku, da hitreje uvidi realno plat novega prijateljstva. Kadar se otrok znajde v situaciji, ko si želi prekiniti prijateljstvo, vendar ne ve, kako naj se prijatelja otrese, otroku dovolimo, da uporabi našo avtoriteto kot izgovor. Tako na primer lahko prijatelja, ki ga kliče po telefonu, zavrne: »Oprosti, vendar nimam časa, ker mi je mama rekla, da moram narediti domačo nalogo.« Bodimo otroku v oporo in ga spodbujajmo pri izbiri prijateljev, ki so pozitivni, ga sprejmejo takega, kot je, in mu omogočajo medsebojno spoštljive odnose. Otroku bomo pogosto olajšali izbiro pozitivnih prijateljev, če ga bomo vključili v aktivnosti, ki ga zanimajo in v katerih uživa. Otrokova prijateljstva, ki so zanj pozitivna, lahko spodbujamo tudi brez nepotrebnega vmešavanja in nadzora.

Spoštovana bralka, mladostniška prijateljstva so kratkotrajna, zato si ne dovolite, da bi ogrozila vaš odnos s sinom. Bodite otroku na razpolago, kadar vas rabi, in si prizadevajte vzdrževati odprto in pošteno sporazumevanje. Poskušajte se vzdržati vsakršnega kritiziranja in obsojanja. Uspešno posredovanje staršev je v tem, da pomagajo otroku pri pravilnem ocenjevanju njegovega prijatelja in pri tem, da se otrok zna postaviti zase, kadar se znajde v negativnem prijateljskem odnosu. Starši, ki ostanejo z otrokom povezani in jim otrok lahko zaupa, bodo za njihovo usmerjanje bolj dovzetni in se bodo laže dobro odločili.