AktualnO
Revščine je vse več

Za lepši dom
Pričarajmo »poletje« v svoj dom

PRILOGA: Poletni dan vabi (2. del)

Nadaljujemo z objavo predlogov, kam vse se lahko odpravimo to poletje ali v zgodnji jeseni. Če ste si za letos že izbrali kaj drugega, pa jih skrbno shranite, saj vam bodo prišli prav, kadar koli si boste zaželeli kakšen zanimiv izlet ali daljše potovanje. Tudi tokrat vas vabimo med okruške zgodovine – v Vranje nad Sevnico in na Ptuj, na izlet po Župančičevi poti skozi krajinski park Lahinja, na posebno ekološko izkušnjo, imenovano wwoofing, ter v Indijo, a drugačno kot jo vsaj večina pozna. Nabralo pa se je še toliko zanimivih predlogov in nasvetov, a je žal zmanjkalo prostora, zato jih bomo pripravili še za julijsko Našo ženo.

Posebna PRILOGA: Novice Europa Donna

• Ranljive duše potrebujejo pomoč
• Rekonstruirana samopodoba
• Aleksander Mežek o svojem raku
• Bolezen ni tržno blago
• Limfedem in prehrana

Aktualno
Revščine je vse več

Revščina se tudi v naši državi iz leta v leto povečuje. Povezana je z brezposelnostjo, med revnimi je precej starejših ljudi z majhnimi pokojninami ali celo brez njih. Revščini so izpostavljene enostarševske družine, v hudem pomanjkanju pa so tudi družine, kjer oba redno zaposlena zakonca ne zaslužita toliko, da bi lahko dostojno preživljala sebe in svojo družino. Kako do premika od revščine in socialne izključenosti k enakosti, socialni pravičnosti in solidarnosti?

Vzgoja
Socialno inteligenten otrok

Znanstveniki so šele pred kratkim odkrili, da so za socialno vedenje pomembni mali možgani. Če starši otroka vzgajajo tako, da upoštevajo njegove čustvene potrebe, se v njih razvijejo nove povezave, le-te pa bodo otroku sčasoma omogočila, da bo sposoben natančno razbirati socialna in čustvena sporočila in se tankočutno odzivati nanje. Zanimivo je, da je ta del možganov manj dejaven pri otrocih in odraslih, ki so depresivni, zato imajo več težav s socialno občutljivostjo.

Drugačno zdravljenje
Biodanza – ples življenja

To je učinkovita plesna terapevtska metoda za prebujanje in razvoj človeških potencialov. Z vajami, glasbo in nebesedno komunikacijo med udeleženci kot univerzalnim jezikom spodbuja povezovanje telesa, uma in srca ter omogoča, da vzpostavimo pristnejši stik s samimi seboj in svojimi občutki. Njen ustanovitelj, antropolog Rolando Toro Araneda, je bil za svoje delo z biodanzo v zadnjih 45 letih nominiran za Nobelovo nagrado za mir. Po zaslugi Nataše Kern je zaživela tudi v Sloveniji.

Otroštvo znanih Slovencev
Dragan Bulič, glasbeni urednik

Dragan Bulič, ljubitelj rokenrola in športa, je eden naših največjih poznavalcev in arhivarjev domače in svetovne glasbene dediščine. Predvsem rokenrola. Pravzaprav je glasbi, radiu, športu ter svojima hčerama posvetil življenje. Je glasbeni opremljevalec različnih radijskih oddaj, televizijski voditelj, bil je in je še organizator številnih glasbenih koncertov … Končno je tudi oče dveh odraslih hčera in navdušen športnik. Predvsem pa ima strašno rad življenje.

Po upokojitvi
Tjaša Jeraj, je prisluhnila sebi

Za marsikoga je prehod iz aktivne dobe v pokoj travmatična izkušnja. Ljudje, ki so bili pred kratkim upokojeni, se pogosto počutijo izgubljene in nekoristne, ne znajdejo se zunaj prenatrpanih delovnih urnikov, ki so jih spremljali vso aktivno dobo, praviloma pa se morajo navaditi še na polovico manjše dohodke. Tjaša Jeraj je ena najmlajših upokojenk. Po dolgoletnem delu pri policiji, kjer se ji je nabralo pet let dodatne delovne dobe, je bila ob upokojitvi stara slabih petdeset let. Upokojitve se je neizmerno veselila, kajti zastavila si je nove cilje za nadaljnje življenje. V upokojitvi je našla priložnost, da prisluhne sebi, in sklenila razbremeniti in očistiti svoje telo in duha ter se napolniti z novimi mislimi, spoznanji in znanji.

Ženske sveta
Pozabljeni dnevniki Makedonije in Srbije

»Znajdi se, to je danes ključna beseda za preživetje,« pravi petdesetletna Jadranka, doma iz majhne vasi Berovo na vzhodu Makedonije. Jadranka, ki je bila konec osemdesetih let zaposlena v tekstilni industriji, je tehnološki višek postala že na začetku devetdesetih let. Je le ena izmed mnogih žensk, ki so v procesu t. i. tranzicije izgubile službo in po letih truda niso uspele najti nove. Jadranka je ena izmed mnogih tihih zgodb postsocialistične tranzicije.

Predstavljamo
Miša Pušenjak, agronomka z radijskih valov

Ptujčanka Miša Pušenjak nam že osem let preko radijskih valov pomaga vrtnariti, saj poslušalci Radia Ptuj več let vsako sredo v Vrtičkarijah dobivajo odgovore na brezštevilna vprašanja iz prve roke, pa naj gre za zelenjavni ali za cvetlični vrt. Skoraj zagotovo ste jo kdaj videli tudi v TV-oddaji Na vrtu. Veseli jo delo preko medijev; posebej rada odgovarja na vprašanja poslušalcev, saj tako najbolje vidi, kaj vrtičkarje najbolj pesti, s čim imajo težave, katere odgovore je treba še poiskati. Rada bi jih prepričala še o tem, da naj zelenjavo, če je ne pridelajo sami, kupujejo od domačih bližnjih kmetov ali na tržnicah, ne pa v veletrgovinah, kjer je njena notranja kakovost zelo vprašljiva, čeprav je zelo lepa na pogled.

Arhitektka svetuje
Kuhinjske nape za prijetne vonjave

Mastne police, smrdljiv zrak in vonj po cvrtju so spremljevalci kuhanja, kadar v kuhinji ni nape. Temu pa se lahko z lahkoto izognemo in kuhinji privoščimo dobro prezračevanje. Pri tem pa moramo upoštevati, da sodobna zasnova stanovanj in hiš večinoma združuje kuhinjo z jedilnico in tudi z bivalnim prostorom oziroma dnevno sobo. Prostor je večji in bolj odprt, to pa pomeni tudi, da so vonjave pri kuhanju navzoče v celotnem prostoru. Zato si moramo v kuhinji privoščiti kakovostno napo, ki bo bodisi filtrirala zrak ali pa mastno soparo hitro odvajala v zračnik.

Varujmo okolje
Oskrba z lastnega vrta je najboljša

Časi niso lahki in zanimanje za obdelovanje zemlje se krepi. Izmenjevanje kmetijskih izkušenj, pridobivanje znanja o kmetijskih rastlinah in domačih živalih ni več samo domena kmetov in kmetijskih strokovnjakov. H koreninam se vračajo starejši ljudje, ki so v preteklosti že živeli od kmetijstva in so še vešči kmečkih opravil, vse več pa je tudi meščanov različne starosti in izobrazbe. Želijo si vrtove, da bi zaradi izgube zaposlitve lažje preživeli, nekateri pa tudi zato, da bi bolj naravno in zdravo živeli.

Moč gibanja
Fit v poletje

Prvi mesec stopanja po novozastavljeni poti je že za nami, zato potrebujemo nove izzive, s katerimi bi malce popestrili vadbo in si nabrali novih znanj. Tokrat bomo spregovorili o vadbi z utežmi in o tem, kako se prehranjevati čim bolj v skladu z naravo. Predstavljamo pa tudi nekaj vaj, s katerimi lahko popestrimo in otežimo svoj vadbeni program doma.

Očetova figura

Od nekdaj sem si želel postati oče in želja se mi je uresničila z rojstvom mojih dveh otrok. Z ženo sva se domenila, da si bova starševstvo enakopravno delila, zato sem ob rojstvu drugorojenke vzel porodniški dopust in prevzel skrb za otroka ter gospodinjska opravila. Čeprav sem že ob rojstvu sina z ženo delil skrb zanj, sem šele ob hčerinem rojstvu spoznal, kaj v resnici pomeni skrbeti za otroka. Začetna skrb za oba otroka in opravljanje gospodinjskih opravil sta me izčrpavala, vendar sem občutil, da smo vse bolj povezani. Veselil sem se njunega napredka in ne najdem pravih besed, s katerimi bi lahko opisal radost, ki sem jo doživljal v skrbi za mala nadobudneža. Bil pa sem presenečen nad odzivom ljudi, ki so pogosto izražali tradicionalno stereotipne poglede na očetovstvo. V službi sem naletel na nerazumevanje, saj delodajalci od moških še vedno pričakujejo, da bomo dali prednost službi in ne družini. Sam sem prepričan, da imamo očetje v otrokovem življenju prav tako pomembno vlogo kot matere, zlasti če svoje očetovsko poslanstvo dobro opravljamo. Kaj pa pravite vi?

Očka Bojan

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Vaše pismo je pritegnilo vso mojo pozornost, saj sem prepričana, da se premalo pogovarjamo o vplivu aktivnega očetovstva na moškega in otroka. V preteklosti je veljalo, da se očetje z otroki igrajo in jih po potrebi kaznujejo, matere pa za otroke skrbijo in jih negujejo.Tako gledanje se je v zadnjih desetletjih začelo spreminjati in število moških, ki aktivno sodelujejo v starševstvu, se zvišuje. Sodobni moški si prizadevajo svojim otrokom zagotoviti boljše pogoje odraščanja, kot so jih imeli sami, in se počasi otresajo toge patriarhalne vloge očeta, ki je bila uveljavljena v prejšnjih generacijah. Današnji očetje se vse bolj dejavno vključujejo v otrokovo odraščanje, s čimer pomembno doprinesejo k otrokovemu razvoju, vendar pa to od njih terja spremembe na različnih življenjskih področjih.

Otroci se v različnih obdobjih svojega življenja učijo različnih veščin in vzor očeta jim zagotavlja učenje vsebin, ki so materam tuje, zato je očetova prisotnost v otrokovem življenju zelo pomembna. Znano je, da otroci ne glede na spol razvijejo boljše socialne veščine in dosegajo boljše akademske uspehe, kadar odraščajo ob aktivno vključenem očetu. Očetova prisotnost jim daje občutek ugodja in krepi njihov občutek varnosti, kar pozitivno vpliva na njihov razvoj. Mlajši otroci se od svojih očetov učijo reševanja težav in medsebojne komunikacije, očetje jim pomagajo postaviti temelje socialnih odnosov, ki jih bodo spremljali skozi življenje. Otroci, ki odraščajo brez očetove prisotnosti, so prikrajšani za razvoj teh veščin, zato se pogosto težje prebijajo skozi posamezna obdobja svojega življenja. Tako so na primer mladostniki, ki odraščajo brez očeta, bolj nagnjeni k čustveni nestabilnosti in so bolj dovzetni za to, dva razvijejo razna deviantna obnašanja in odvisnosti. Res je, da nekateri otroci, ki odraščajo brez očeta, ne utrpijo večjih razvojnih posledic, vendar očetova prisotnost ter odnos med njim in otrokom pogosto določata, kako se bo otrok prebijal skozi življenje, kaj bo v življenju počel, kako bo sprejemal samega sebe in kako bo s svojim življenjem zadovoljen.

V zadnjih desetletjih očetje sprejemajo vse več odgovornosti za otroka in število moških, ki se vključujejo v aktivno očetovstvo, iz leta v leto narašča. Take spremembe so pogojene s polno zaposlenostjo obeh staršev in z večjo osveščenostjo moških o pomembnosti njihove vključenosti v otrokovo življenje. Toga patriarhalna vloga očeta se počasi podira in moški prevzemajo za otroka večjo skrb, izražajo svojim otrokom ljubezen in so do njih bolj skrbni, kar zvišuje njihovo starševsko kompetenco. Sodobni očetje se tudi vse bolj vključujejo v učenje novih starševskih veščin, ki izpodrivajo toge nasilne in zastraševalne pristope, ki so jih uporabljali očetje patriarhalno naravnanih družin. Aktivno očetovstvo koristi vsakemu moškemu in bogati njegovo življenje, saj ga približa tistemu, kar je v življenju res pomembno, in ga usmerja k smislu življenja, ki ni rezultat izobilja, slave, talenta ali kariere, temveč skrb za drugo človeško bitje. Očetje, ki se zavedajo pomembnosti svoje prisotnosti v otrokovem življenju, redko občutijo svojo vključenost pri skrbi za otroka kot dolžnost. Današnji moški se trudijo biti očetje, ker želijo svojemu otroku zagotoviti boljše pogoje odraščanja, kot so jih imeli sami ob patriarhalno represivnem očetu, ali pa iz preproste želje, da vzpostavijo z otrokom odnose, ki pripomorejo k tesnejšim vezem med njima. Skrb za otroka vnaša v življenje človeka kakovost, ki se razvije iz predanosti in navezanosti med skrbnikom in otrokom. Otrokova odvisnost in njegova brezpogojna ljubezen moškega spodbujata, da postane boljši človek. Očetovstvo od moškega zahteva spremembe na različnih področjih njegovega življenja. Tako se zaposleni očetje pogosto spopadajo z usklajevanjem svojih delovnih obveznosti in družinskih dolžnosti. Moški se vse bolj vključujejo v izvajanje družinskih opravil, kar od njih pogosto zahteva skrajševanje delovnih urnikov. Očetovstvo jim narekuje, da uredijo tudi svoj partnerski odnos, saj je le dober partner otroku zgled prave moške vloge. Očetje, ki vzdržujejo spoštljiv in enakopraven odnos s svojo družico, z zgledom učijo sinove, kako naj v odraslem obdobju obravnavajo ženske in vzdržujejo partnerski odnos brez zlorabe in podcenjevanja, hčeram pa dajejo vzgled za vzdrževanje samospoštovanja in lastne vrednosti, kar jih bo usmerjalo pri izbiri bodočega partnerja.

Spoštovani bralec, ne razumite me narobe, vendar kljub spremembam, ki jih moški sprejme z očetovsko vlogo, očetovstvo ne pomeni terapije za moške. Očetovo vključevanje v otrokovo življenje povzroči spremembe, ki so obojestransko koristne in jasno razvidne tako pri otroku kot tudi pri moškem. Prepričana sem, da je vredno posvetiti več pozornosti socialni politiki in zakonodaji, ki bo moške podpirala pri njihovem prizadevanju, da si uredijo življenje tako, da bodo laže opravljali svoje očetovsko poslanstvo, saj je oče pomemben v vseh razvojnih obdobjih otrokovega življenja. Lik očeta postavi temelje za otrokovo prihodnje, odraslo življenje in ga usmerja pri ustvarjanju lastne družine. Odrasel otrok bo prenesel očetov vpliv na svoje otroke pa tudi na vnuke, kar pomeni, da aktivno vključen oče spreminja generacije bodočih očetov. To spoznanje mlade moške pogosto spodbudi, da resno sprejmejo potrebne izzive očetovstva in izpeljejo spremembe, ki so potrebne za sodelovanje v odgovornem starševstvu, s čimer se obvežejo preživeti čim več kakovostnega časa s svojimi otroki. Mnogi moški z izkušnjo očetovstva pa tudi vedo, da jim je skrb za otroka prinesla ustalitev dotedanjega načina življenja in spoznanje o pravem smislu življenja.