Aktualno
Referenčne ambulante

Priloga
Poletni dan vabi, 2. del

Izbrali smo še nekaj predlogov, kako in kje bi lahko preživeli letošnje proste dneve v poletnih mesecih. Za ljubitelje mirnejšega oddiha bo dobra izbira španski otok Menorca, ki je bogat s kulturno in naravno dediščino, obkrožajo pa ga lepe plaže. Za popotnike in vse, ki ljubijo »vročino«, pa bo zanimiva Andaluzija. Nedaleč od nas pa je pravi raj za ljubitelje »divje« narave in spustov po rekah, Zrmanja in Vransko jezero. Sredi junija pa bo v Kopru spet čarobni dan, zabaven in poln presenečenj, namenjen druženju slovenskih družin.

Posebna Priloga
Novice Europa Donna

Aktualno
Referenčne ambulante

Vsak bolnik si želi, da bi ga v ambulanti, kamor zaradi bolezni mora zahajati, obravnavali strokovno in da bi bili do njega tudi po človeški plati dovolj prijazni. Da bi imel zdravnik dovolj časa zanj in mu pojasnil vse, kar ga v zvezi z njegovo boleznijo zanima. Danes ima zdravnik za stik z bolnikom v povprečju sedem minut časa. Uvedba referenčnih ambulant predstavlja novost v našem primarnem zdravstvu, s katero naj bi te probleme vsaj delno rešili, je prepričana doc. dr. Tonka Poplas Susič, dr. med., tudi sama družinska zdravnica in vodja projekta uvajanja omenjenih ambulant pri Ministrstvu za zdravje.

Osvetljujemo
Znaš, nauči drugega

Dejstvo je, da brez računalnika danes tudi posameznik težko živi. Računalnik ni le osmo čudo sveta, ampak je preprost in obvladljiv pripomoček, ki vsakomur poenostavi življenje in mu hkrati zelo na široko odpre okno v svet. In o tem, kako naj bi se računalniških veščin naučili tudi starejši ljudje, ki tega znanja še nimajo, smo se pogovarjali s Tejo Breznik Alfirev, direktorico za korporativno komuniciranje in razvoj kadrov v podjetju S&T Slovenija, ki v sodelovanju s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje gradi mrežo mentorjev, ki so svoje znanje pripravljeni deliti v obliki prostovoljstva.

Osebnostna rast
Umetnost sprejemanja in dajanja

V zahodni kulturi je dajanju pripisan večji pomen kot sprejemanju in vzgoja od malih nog poudarja, da je dajanje pomemben vidik nesebičnosti, ki osrečuje druge in tudi nas same. Ko dajemo na spontan način in nas v to ne sili občutek obveze, nas to res razveseljuje. Pomembno pa je, da znamo tudi sami najprej sprejeti, kar potrebujemo, da je naše dajanje uravnoteženo.

Ko nekaj dajemo, je to vedno sorazmerno z našo sposobnostjo občutenja drugih in ljubezni do njih, a vendar samo dajanje še ne zagotavlja, da bodo prejemniki naših daril zadovoljni in mi sami bolj srečni.

Otroštvo znanih
Ivan Sivec, pisatelj, publicist in popotnik

Ivan Sivec, je bil rojen v Mostah pri Komendi, na Sivčevi domačiji, ki se lahko pohvali z več kot štiristoletno kmečko tradicijo. Pravi, da je bilo njegovo otroštvo lepo in brezskrbno, ko svet še ni tako norel za zaslužkom in dobičkom. Hkrati je bil to čas, ko so se ljudje še veliko družili in pogovarjali.
V njegovi mladosti je bilo v Mostah pri Komendi še veliko ljudskih godcev in pevcev, v vasi so gojili stare običaje pa tudi skupinsko delo (ličkanje koruze, trenje prosa, sežiganje pusta, tombola klobas) …

Predstavljamo vam
Ica Krebar, makrobiotična kuharica iz Rečice pri Laškem

Lahko bi napisala roman v več delih z naslovom Vse moje bolezni, a ji življenje tudi sicer ni prizanašalo. Vedno pa se je izvlekla: za nekaj modrejša, za nekaj bogatejša. Bila je med pionirji, ki so v Sloveniji uvajali zdravo prehrano. Začelo se je z makrobiotičnim društvom Jam, ki ga je soustanovila, zdaj pa napisala knjigo – makrobiotično kuharico Kuharica za dušo in delo, domače jedi po načelih makrobiotike, ki je nastala na pobudo udeležencev njenih makrobiotičnih kuharskih tečajev.

Arhitektka svetuje
Nakup in prenova stare hiše

Vas zanimajo stare vaške hiše, ker bi se radi umaknili iz mesta na podeželje v mir in zeleno okolje? Razmišljate o nakupu ali pa ste morda takšno hišo podedovali in čaka na temeljito prenovo?

Pred časom smo veliko brali o navdušenem zanimanju Britancev za nakup pravljičnih podeželskih hišic v Sloveniji, predvsem na severovzhodnem delu. Hvalili so lepote Slovenije in objekte večinoma prenovili z velikim spoštovanjem do naše stavbne dediščine, na kar pri obnovah Slovenci velikokrat pozabimo.

Ekološka pridelava
Sladka kaša, paša naša

Zadnje raziskave v Indiji in na Kitajskem kažejo, da so prosa najzgodnejša »udomačena« žita; ljudje so jih gojili že pred 12 tisoč leti. Izkopanine pričajo, da so vsa stara ljudstva proso prevzela od plemen, ki so živela pred njimi. V Evropi so s setvijo in uporabo prosa povezani narodi v Sredozemlju in Kelti, in sicer že v obdobju pred našim štetjem.

Kaj pa danes? S ciljnim ozaveščanjem pridelovalcev in potrošnikov bi lahko v slovensko in evropsko kulinariko ponovno umestili nekoč pomembno žito, ki se ga da pripraviti v številnih okusnih jedeh.

Za dober tek
Beluši, zeleni in beli - oboji so slastni

Pravzaprav poleg zelenih in belih belušev obstajajo tudi zanimivo obarvani vijoličasti, a sta prvi dve vrsti neprimerno bolj razširjeni, zato smo se pri receptih omejili nanju. Sicer pa so beluši stara dobrota, v slast so šli že antičnim Grkom in Rimljanom. V sodobnem času jih cenimo tudi zato, ker vsebujejo koristne mineralne snovi (kalij, kalcij, fosfor) in vitamine (A, B1 in B2, zeleni tudi C), redijo pa zagotovo ne, ker je v njih prav malo kalorij.

Se vrača tudi dodatek za pomoč in postrežbo?

Ali je iz podatkov, navedenih v okviru »Vračilo socialne pomoči« v reviji Naša žena, maj 2011, str. 14, razumeti, da je v primeru dedovanja po smrti zapustnika treba vrniti tudi »dodatek za pomoč in postrežbo« (na obvestilu o pokojnini pod postavko 04), ki ga je le-ta prejemal?

Štiri nečakinje smo idealne solastnice zemljišča, katerega idealni tretjinski delež pripada naši 95-letni teti. Le-ta že nekaj let ob svoji redni normalni pokojnini zaradi nezmožnosti samostojnega življenja prejema omenjeno pomoč. Po njeni smrti bi njen idealni delež po vsej verjetnosti podedovale te štiri nečakinje, kot njeni najbližji dediči. Zemljišče je sorazmerno majhno, klasificirano kot gozd, nezazidljivo in ne prinaša dohodka. Za odgovor se zahvaljujem in vas lepo pozdravljam!

Alenka iz Ljubljane

ODGOVARJA: mag. Boštjan J. Turk, univ. dipl. pravnik, direktor Inštituta za civilno in gospodarsko pravo

Glede na opisano domnevam, da vaša teta prejema dodatek za pomoč in postrežbo na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker ta zakon ne sodi med predpise o socialnem varstvu v smislu 128. člena Zakona o dedovanju (omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete pomoči), zanjo ta člen ne velja, kar pomeni, da dodatka ni potrebno vračati.

Nov Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (z veljavnostjo od 1. 6. 2011), enako kot Zakon o socialnem varstvu, pa omogoča, da se upravičencu do denarne socialne pomoči, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoč druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoč po drugih predpisih, denarna socialna pomoč poveča za dodatek za pomoč in postrežbo. Tudi tega dodatka po Zakonu o socialnem varstvu ni potrebno vračati, prav tako pa ga po mnenju ministrstva za socialo (vsaj za zdaj še) naj ne bi bilo potrebno vračati po novem zakonu, pa čeprav sodi pod predpise o socialnem varstvu v smislu 128. člena Zakona o dedovanju.