Osvetljujemo
(Ne)moč socialnih služb

Priloga
Poletni dan vabi

Namigi za počitniška potepanja.

Osvetljujemo
(Ne)moč socialnih služb

Ljudje smo čedalje bolj razočarani in nezadovoljni s slovensko državo, ki je iz dneva v dan strpnejša le do zelo premožnih in do bogatenja enih na račun drugih. Naša vlada si zatiska oči, ko lastniki kapitala ali menedžerji brezobzirno izkoriščajo zaposlene. Vztrajno gledajo proč, ko jim konec meseca ne dajo plač, jih odpuščajo brez odpravnin … Pod pragom revščine živi že vsak sedmi Slovenec. Ob tem pa, tako nekateri, tudi socialne službe niso več to, kar naj bi bile ... Imajo socialni delavci premalo ali preveč moči.

Osebnostna rast
Bolezen kot izziv in darilo

Dragocenosti zdravja se pogosto zavemo šele, ko ga spodkoplje bolezen. Čeprav nam telo vedno najprej pošilja blage opomine, da naj zaživimo tako, da bo poskrbljeno za njegovo dobro počutje, nehote preslišimo zgodnja opozorila ali pa se nam ne zdijo pomembna. Podobno kot nas v avtu rdeča lučka opozarja, da nam primanjkuje goriva, je glavno sporočilo bolezni, da si moramo vzeti čas zase in poskrbeti, da obnovimo porušeno ravnotežje.

Naš pogovor
Lisa Parkinson, mati evropske družinske mediacije

Lisa Parkinson iz Bristola v Angliji je svetovno znana in priznana mediatorka in trenerka mediatorjev. Imenujejo jo kar mati evropske mediacije, sama pa v šali pravi, da je bolj babica. S skupino kolegov je prav v Bristolu osnovala prvi center za družinsko mediacijo v Evropi, je soustanoviteljica nacionalnega Združenja družinskih mediatorjev, v tem okviru je vodila izobraževanja mediatorjev, in je soustanoviteljica Svetovnega foruma za mediacijo, ki ga je dolgo časa tudi vodila. V Sloveniji se je prejšnji mesec že drugič mudila, saj je izšla njena knjiga oziroma priročnik Družinska mediacija, vodila pa je tudi dvodnevni seminar za slovenske družinske mediatorje.

Otroštvo znanih
Janez Hočevar – Rifle, igralec in pedagog

Ko smo bili otroci, smo ga občudovali v televizijskih serijah Naočnik in Očalnik, Trapolo ha ha 33; ko smo bili najstniki in študentje, je bil z modro kapo in pisanim rumeno modrim šalom maskota v akciji Podarim dobim, kjer so s pomočjo številnih medijev, predvsem televizije, zbrali ogromno denarja za naše tedaj zelo uspešne smučarje in smučarke. Radijskim poslušalcem je zagotovo ostal v spominu kot eden sodelujočih v satiri Toneta Fornezzija-Tofa Moped šov, ki je bil skoraj četrt stoletja vsak teden na sporedu na Valu 202. Današnji najstniki pa ga poznajo kot doktorja Kroto iz Naše male klinike, ki je bila velika uspešnica. Za Našo ženo pa je povedal zanimivosti iz svojega otroštva in družinskega življenja.

Predstavljamo vam
Plesalka Mateja Rebolj: vedno na novi poti

Ples je prvi zaveznik ljubezni, se s pregovorom strinja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo v leto 2009, Mateja Rebolj, ki je nagrado prejela kot prva na področju sodobnega plesa. Po štiridesetletnem ustvarjanju med klasičnim baletom in sodobnim plesom, do plesa še vedno goji »strastno ljubezensko razmerje« in je v njenem življenju vedno na prvem mestu.

Na obisku
Pri Vujačićevih iz Bovca

Leta 1982 je šla Ingrid s prijateljicami na počitnice v Budvo v Črno goro in tam spoznala Veselina Vujačića iz bližnjega Cetinja. Ko je bilo dopusta konec, je odšla Ingrid nazaj domov v Bovec, a Veselina ni mogla pozabiti. Tudi on je doma neprestano mislil nanjo. Ko sta ugotovila, da je ljubezen močna in da drug brez drugega ne moreta, sta se odločila, da se poročita in da bosta živela v Sloveniji. Ko sta šla Ingridina starša v pokoj, je prevzel njun lokal in razmišljal, kako bi gostom ponudil kaj več: boljšo hrano in lepši prostor. Tako sta z ženo kupila gostilno v Bovcu in presrečen je, ko sliši, da velja njihova družinska gostilna za najboljšo v kraju.

Arhitektka svetuje
Iz sobe za enega, soba za dva

Otroška soba je za starše velik strošek tudi zato, ker se potrebe otroka od prvih dni naprej nenehno spreminjajo, in če bi želeli ves čas tudi z opremo slediti tem potrebam, bi lahko vsakih nekaj let zamenjali opremo sobe. Kadar v stanovanju ni dovolj prostora, da bi vsak otrok dobil svojo sobo, starejši kmalu dobi enega ali celo dva sostanovalca. Ponujamo nekaj rešitev, kako opremiti sobo za več otrok.

Za lepši dom
Naraven, prijeten toskanski slog

Čedalje bolj se zavedamo, ko opremljajmo svoj dom, da je pomembno, iz kakšnih materialov so talne ali stenske obloge, pohištvo in dodatki. Izbira je velika in mnogi se odločajo za naravne materiale, ki so na grobo ali čim manj obdelani in so videti, da so vzeti neposredno iz narave. Če želimo svoj dom opremiti v takšnem slogu, lahko izberemo toskanskega, ki slovi po toplini, prijetnem vzdušju in uporabi naravnih materialov.

Je moj moški nezrel

Že v srednji šoli sem spoznala fanta, se vanj zaljubila in sedaj, po enajstih letih, sva še vedno par. Oba v dobri službi in z lepimi poklici, v podnajemniškem stanovanju. Pa vendar zadnji čas veliko razmišljam, si nekako želim družine, a nisem prepričana, če je pravi partner, s katerim bi jo imela, saj je še vedno preveč navezan na svojo mamo. Mislim, da sem v teh letih odrasla samo jaz, in da je on tisti, ki misli, da mu bom nekako nadomeščala mamo, ko ni z njo. Ves čas sem prepričana, da je bil kot edinec, ki je odraščal samo z mamo, preveč razvajen, premalo samostojen in seveda, da mu ni bilo potrebno za ničesar skrbeti. Nikoli ne daje pobude, je brez želja … Je pri skoraj 30 letih še vedno nezrel? Je res, da je pri teh letih še vedno več fantkov kot pravih moških? Zakaj? Je najina zveza zaradi tega ogrožena? Se bo kdaj spremenil?

Simona iz Krškega

ODGOVARJA: Mag. Dragica Strnad

Zagotovo lahko danes pripisujemo razmišljanje o tem, da je več »fantkov« kot pravih moških, spremenjenemu vzorcu družine. V današnjih družinah so odnosi med partnerjema enakovredni, ker moški v družini igrajo drugačno vlogo kot v preteklosti. Enakovrednost je prispevala tudi k temu, da se danes več ukvarjamo z odnosi med partnerjema, odnosom znotraj družine. Spoznavanje izražanja čustev v družini, odraščanje, svoboda, ki jo ima fant v odraščanju, odnos z očetom, odnos z mamo, z ostalimi člani družine pomembno zaznamujejo osebnost odraslega moškega.

Vsakdo, tako ženska kot moški, v nov odnos prinese vzorce iz matične družine in ki jih želi ali pa ne želi nadaljevati. S seboj prinese vrsto idej, predsodkov, veliko navad, ki se jih tudi sam ne zaveda. A vendar je od obeh spolov pričakovati pomoč pri oblikovanju lastne identitete in pri osvobajanju od matične družine. In prav je, da spoštujeta in upoštevata preteklost, ne smeta pa biti z njo preobremenjena. Če pri osvobajanju mati svojemu sinu ne dovoli oditi, mu zaupati, spoštovati njegovo izbiro, se ta vedno znova vrača k njej in zaradi nje.

Odnos med materjo in odraslim moškim je nekaj, kar se vedno znova prikliče v spomin in se ga je težko osvoboditi, zlasti takrat, ko v odnosu med dekletom in fantom pride do napetosti. Vse, od razrešenih vprašanj ljubezni, predanosti, zvestobe, spolne privlačnosti do ekonomske neodvisnosti, sprejetih odgovornosti do partnerja, skupnih interesov in še marsikaj, so teme, ki jih je potrebno obravnavati z osebo, ki nam podarja čisto drugo ljubezen kot starši. In če moški ali ženska ne zmoreta razmejiti odnosa med njima in odnosov, ki jih imata s svojimi starši, je težko govoriti, da sta odrasla in zrela za formiranje lastne družine. Moški, ki v svoji izbranki išče svojo mamo, žensko, ki je bila vsak trenutek sposobna in voljna prisluhniti vsem njegovim potrebam, bo zaradi zmote, da pričakovanega ne dobi, razočaran in bo svojo stisko reševal z mamo in ne s svojo drago.

Razmerje dveh nosi v sebi tako prepire, krize, napetosti, nesoglasja, sile, ki ju razdvajajo, kot tudi neizmerno ljubezen, vdanost in želje, da skupaj ostaneta, se spoštujeta in podpirata drug drugega. Zdrav partnerski odnos temelji na razlikah in dopolnjevanju, učvrsti pa ga lahko le trdna vez, ki ju združuje. In takrat družini, iz katerih izhajata, nimata vpliva na njun odnos.

Prav je, da si v pogovoru drug drugemu priznata, da si želita drug drugega takšnega, kot je, da se drug z drugim spreminjata, da se še naprej ljubita, s tem, ko sta se spreminjala s privolitvijo enega ali drugega. Zavedati se, da so v njunem odnosu trije: ti, jaz in to, kar sta skupaj, kar ne pripada ne meni ne tebi, temveč sva to »midva«, še kako pomaga pri nastali dilemi, ali je ta moški pravi. In če tega zavedanja ne zmoreta, morata poiskati pomoč terapevta, saj bi bil sicer ogrožen vajin individualni razvoj in vajina zveza. Zato je vedno treba svojemu dragemu, če ga spoštujemo in ljubimo, »brez dlake na jeziku«, povedati, kaj nas v zvezi duši, žalosti, spravlja v obup. Vsako kritiko seveda nismo pripravljeni sprejeti in se je branimo, a kadar je ta na mestu in resnično podkrepljena z argumenti, potem jo sprejmemo in ukrepamo.