PRILOGA: NOVICE EUROPA DONNA

RAZKRIVAMO
Kaj mladi zares potrebujejo?

Ljudje so se v vsej svoji zgodovini zatekali v omamo, da bi pozabili na vsakdanje težave in stiske. Toda zakaj se danes omamljajo vse mlajši in vse bolj množično? Ali so tisti, ki jih takšno, zdravju škodljivo eksperimentiranje med mladimi skrbi in bi radi zoper to kaj naredili, naivni dušebrižniki? Ali je verjeti skeptikom, da je vseeno, kaj govorimo in počnemo - droga bo šla svojo pot in odnesla s seboj neodporen del mlade generacije?

NAŠ PORTRET
Nobelova nagrada za medicino? Zakaj pa ne!

Mlado, 28-letno znanstvenico, dr. Matejo de Leonni Stanonik žali, če ljudje v ospredje postavljajo njeno starost in to, da je ženska. Upravičeno. S svojimi dosežki in raziskovanjem se namreč uvršča v svetovni znanstveni vrh. Dela na področju kognitivne nevroznanosti in prepričana je bodo v naslednjih desetih, dvajsetih letih ugotovili, kako nastane človekova zavest, kako sta razum in čustva povezana, kaj je genetsko pogojeno in kaj naučeno. Ob tem pa se ukvarja tudi z bolniki z Alzheimerjevo boleznijo in tudi tu upa še na velika odkritja, ki bodo omogočila boljše in hitrejše zdravljenje te bolezni.

PREDSTAVLJAMO
Ana Kučan: Fedja je prvi

Tudi če kaj dosežem, se vedno najde nekdo, ki reče, da je to zato, ker sem Kučanova. To me je včasih bolelo, a sčasoma sem se navadila … Hkrati pa zaradi tega tudi sama od sebe pričakujem več in si zato pri delu postavljam visoka merila, pravi Ana Kučan, doktorica krajinske arhitekture. Je polno zaposlena znanstvenica, predavateljica na fakulteti in mama. Absolutno prednost pa ima sin Fedja.

NAVDIH V LJUDSKI DEDIŠČINI
Dolenjske zgnetenke

Ustvarjalna pot keramičarja in kiparja, umetnika Matjaža Matka se je začela pred petnajstimi leti v kartuzijanskem samostanu v Pleterjah. Iz njegovih stvaritev dihajo meniška preprostost, posluh za naravo in spoštljiva naklonjenost ljudski dediščini. Ker jih je narekovala dolenjska pokrajina in oblikovalo gnetenje, jim je dal posrečen izraz 'dolenjske zgnetenke'. Zna ustaviti čas, rad pa ga porabi tudi za izlete v naravo in potovanja po svetu, ki ga napolnijo z novimi pogledi in idejami.

ZA DOBER TEK
Velikonočna pogostitev

Tradicionalna velikonočna pogostitev pri nas ponavadi zajema predvsem šunko s hrenom, pirhe in potico. Sodobna kulinarika pa stremi predvsem k lažjim dobrotam. Mi vam predlagamo naslednje: zelenjavno juho, jagnjetino v rdečem vinu, tortice z mesnim nadevom, gnezdo s pirhi in čokoladni kolač.

IZOBRAŽEVANJE PO SREDNJI ŠOLI

Ob informaciji v časopisu o razpisu za vpis na fakultete sem letos pomislil, da bi uresničil že dve leti načrtovano odločitev za vpis na fakulteto. Zanima me, kam vse se lahko vpišem, če imam končano 4-letno gradbeno srednjo šolo le z zaključnim izpitom. Sem iz Kranja in bi se vpisal kje v bližini mojega kraja, da ne bi izgubljal preveč časa s prevozom in imel s tem prevelikih stroškov.

Miro

ODGOVARJA:
Tanja Vilič Klenovšek, mag. pedagogike, Andragoški center Slovenije

Razpis za vpis na fakultete obeh slovenskih Univerz (v Ljubljani in Mariboru) je izšel že sredi januarja in ponudil prosta mesta tako mladini kot odraslim.
Ker niste napisali, na katero fakulteto se želite vpisati oziroma za katero področje se zanimate, sklepam, da najverjetneje za gradbeništvo, ker imate končano srednjo gradbeno šolo in verjetno tudi delate na tem področju. V Ljubljani imamo Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, v Mariboru pa Fakulteto za gradbeništvo. V njunih programih je nekaj razlike. V Ljubljani se izvajajo univerzitetni 4-letni program gradbeništva, program vodarstvo in komunalno inženirstvo ter geodezija, a žal noben od teh programov letos nima razpisanih mest za odrasle. V Mariboru pa se izvajata dva univerzitetna 4-letna študijska programa, in sicer gradbeništvo in promet. Za oba programa je v letošnjem razpisu tudi nekaj mest za odrasle. Na obeh fakultetah imajo tudi 3-letne visokošolske programe, in sicer v Ljubljani študijski program gradbeništvo in geodezija, mesta za odrasle pa so razpisana samo za gradbeništvo. V Mariboru pa imajo dva 3-letna visokošolska programa - za gradbeništvo in promet - in za oba programa so razpisana mesta tudi za odrasle.
Pogoji za vpis v navedene 3-letne visokošolske programe so naslednji: vpiše se lahko, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali maturo. Za 4-letne univerzitetne programe pa so določene razlike pri vpisnih pogojih glede na izbiro predmeta, ki ga je potrebno opraviti, če se vpisujejo kandidati, ki bodo letos opravljali poklicno maturo. Za druge pa velja, da izpolnjujejo pogoje, če imajo končano maturo ali če so pred prvim junijem 1995 končali katerikoli štiriletni srednješolski program.

Razpisni pogoji za poklicno maturo veljajo za tiste kandidate, ki bodo letos prvič po zadnji prenovi izobraževalnih programov v strokovnih šolah opravljali poklicno maturo. Za vpis na univerzitetni program bodo morali poleg poklicne mature opravljati še dodatni izpit iz enega od maturitetnih predmetov (ki so določeni na ravni države), s tem, da izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravljal pri poklicni maturi.

Iz navedenih pogojev lahko sklepate, da izpolnjujete pogoje za vpis tako v visokošolske kot univerzitetne študijske programe, če ste 4-letno srednjo gradbeno šolo končali pred junijem leta 1995. Problem je le ta, da v Ljubljani, ki vam je najbližja, ni veliko možnosti za vpis odraslih. Predlagam vam, da pokličete na fakulteto v Ljubljani in jih povprašate, ali bodo katerega od navedenih programov razpisali za odrasle drugo šolsko leto.

Poleg teh možnosti pa bom navedla še eno, ki je še vedno manj poznana v našem prostoru. Že nekaj let imamo v našem izobraževalnem sistemu nove višješolske programe (preprosto povedano, gre za izobraževanje, ki se po stopnji izobrazbe umešča med srednjo šolo in fakulteto). Višješolske programe izvajajo samostojne visokošolske ustanove, nekatere so ustanovile zasebne izobraževalne organizacije, nekatere pa večji srednješolski centri. Izvajajo 2-letne višješolske izobraževalne programe (za odrasle traja izobraževanje približno tri leta). Obstajata tudi program za pridobitev višje strokovne izobrazbe gradbeništvo in program komunala, v katera se lahko vpišejo kandidati s 4-letno srednjo šolo za gradbenega tehnika. Za vse druge bralce naj še napišem, da se je v višješolske programe, ki se izvajajo za odrasle, možno vpisati tudi s 3-letno poklicno šolo (za različne višješolske programe so ustrezni različni 3-letni programi poklicnih šol), če imajo nekaj let delovnih izkušenj (v večini programov se zahtevajo tri leta delovnih izkušenj) ter opravijo preizkus znanja iz slovenskega jezika s književnostjo in matematike ali tujega jezika v obsegu znanj, ki so določena za poklicno maturo ali zaključni izpit v srednjem strokovnem izobraževanju (npr. v programu gradbeni tehnik). Razpis za vpis v višješolske programe je izšel v februarju, več informacij pa lahko dobite pri meni na Andragoškem centru Slovenije (telefonska številka je 01-5842-584).

Vam, gospod Miro, pa predlagam, da z odločitvijo ne odlašate, da ne bi zamudili že letošnjega vpisa, še posebej, ker je za vpis na fakultete prvo prijavo potrebno oddati že do 8. marca 2002. Upam, da vam katera od navedenih možnosti ustreza in želim vam zanimiv in uspešen študij.