RUMENE STRANI

PRILOGA: VESELI VELIKONOČNI PRAZNIKI

Trije tedni so še do prvega spomladanskega dneva, z njim pa bodo letos prišli tudi velikonočni prazniki. Oživili bomo šege in navade, spet krasili domove, pogrinjali mize za praznični obed in nanje s posebno pozornostjo polagali jedi, značilne za ta čas. V prilogi predstavljamo nekaj zamisli z željo, da bi bili praznični dnevi še lepši in vam želimo, da bi v njih čimbolj uživali s svojimi najdražjimi. Objavljamo recepte za postne in velikonočne jedi, ponujamo ideje za cvetje, aranžmaje in drugo okrasje za praznično vzdušje pa tudi namige za spretne in ustvarjalne.

POSEBNA PRILOGA: KROJNA POLA
POPESTRITEV POMLADNE GARDEROBE

V modi lahko izbiramo med novimi vzorci stare celine Afrike, živimi barvami pomladnega sonca, prvimi zelenimi odtenki poganjajočega listja in turkizno modrino Soče. Drobni cvetlični vzorci v nas prebujajo hrepenenje po podeželju, v povezavi z vezeninami in čipkami pa ustvarjajo vtis domačnosti. Vrača se mornarski slog za vse tiste, ki ljubijo morje in šport. Bela, modra in dodatki rdeče se prepletajo v kombinaciji udobnih hlač, nabranih kril in športnih suknjičev. Poudarjeno je plisiranje in nabiranje v gube, ne le kril, marveč tudi zgornjih delov oblek ali topa. Izbira je vaša.

KAKO (NE)ENAKOPRAVNE SMO SLOVENKE?
Ženske na stranskem tiru

Vsaka uspešna ženska, pa naj bo podjetnica, menedžerka, pisateljica, znanstvenica, zdravnica, učiteljica, novinarka ali političarka, mora kar naprej usklajevati svoje različne vloge. Od nje se pričakuje, da bo razumevajoča zakonska družica, ljubeča mati in skrbna gospodinja. Moderna ženska hodi še v službo, saj je navadno ena plača v družini premalo, da bi lahko dostojno preživeli. Kako živijo v slovenskem moškem svetu tiste redke posameznice, ki so uspešne tudi v službi?

Z ZNANJEM PROTI PREDSODKOM DO KUPOVANJA PO INTERNETU
Nakup iz domačega naslanjača

V Sloveniji naj bi po podatkih iz raziskav internet uporabljalo kar 800 tisoč ljudi - nekateri občasno oziroma tedensko ali mesečno, drugi redno oziroma dnevno. Ponekod se je nakupovanje po internetu že dodobra uveljavilo, v Sloveniji pa je na pohodu. Vse več trgovcev potrošnikom ponuja možnost nakupa tudi po internetu, kar je ob današnjem življenjskem tempu zelo priročno - namesto da bi šli v trgovino, lahko nakupe opravimo iz domačega naslanjača. S tem prihranimo dragoceni čas, pa še gnečam po trgovinah se izognemo.

PRIHAJA ČAS KLOPOV IN OKUŽB Z BORELIJO
Borelioza - velika posnemovalka

Večina si nas težko predstavlja, da v toplejših in vročih dneh ne bi stopili v gozd na sprehod, da se ne bi povzpeli vsaj na kakšno vzpetinico, da ne bi brskali za gobami, borovnicami in drugimi gozdnimi sadeži. Hkrati z njimi pa na nas prežijo tudi nevarnosti in ena teh je tudi okužba z borelijo, ki jo prenašajo klopi. Zato smo se obrnili na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani in se tam pogovarjali z doc. dr. Vero Maraspin - Čarman, dr. med., o značilnostih te bolezni, kakšni so zapleti in težave, povezane z njo, ter kako jo zdravijo.

OTROŠTVO ZNANIH SLOVENK
Eva Škofič Maurer, klovnesa, igralka, režiserka in pisateljica

"Klovn ni le maska ali cirkuška figura. Klovni niso samo za smeh. Lahko so tudi žalostni, zaupni, znajo tudi tolažiti itd. Biti klovn je predvsem umetnost, ki se jo je treba naučiti," je začela Eva Škofič Maurer, naša prva poklicna klovnesa. Rodila se je pesnici Neži Maurer ter novinarju in pisatelju Hermanu Škofiču. Ko je bila stara štiri leta, jo je mama peljala v cirkus. Od takrat naprej je bil cirkus njena največja ljubezen in veliko hrepenenje, saj si je od vsega najbolj želela, da bi, ko bo odrasla, postala klovnesa.

MODNI UTRIP LONDONA
Dnevi zapovedanega modnega stila so minili!

Letošnje leto je zelo pomembno v modnem dogajanju, saj je na sredi desetletnega obdobja v novem tisočletju. Stilne možnosti, ki nam jih oblikovalci ponujajo pri izbiranju oblačil, so neizčrpne. Pred nami je eksplozija barv brez črne in s polno mero svežine, ki jo je prevzel celo vedno zapeti in elegantni Versace. Sprehodili smo se po londonskih ulicah, da vam za spremembo prikažemo tamkajšnji modni utrip.

MAMI, STRAH ME JE

Spominjam se nočnih mor, strahov in preganjavic, ki so bile pogoste spremljevalke mojega otroštva. Podobe okostnjaka, ki hudobno kuka iz moje omare ali strašljivo lebdi nad mojo posteljo, so še vedno žive v mojih spominih. Zaradi nočnih hudob in pošasti sem se sredi noči zbujala vsa premočena in trepetajoča od strahu. Še sedaj sem presenečena nad svojim pogumom, ki mi je pomagal ubežati grozljivim pošastim in se prikrasti v varno zavetje postelje svojih staršev. Nočne strahove sem z leti uspešno prerasla, zdaj pa pestijo mojo petletno hčer.

Ponoči se večkrat zbuja in prihaja v najino sobo, kar moža močno moti, saj je prepričan, da je hčerino vedenje le njena taktika, da lahko spi v najini postelji. Sama tega ne verjamem. Prepričana sem, da bodo hčerine more z leti minile, ne verjamem pa, da bi zanikanje njene strahove odstranilo. Moja hči je tudi sicer precej prestrašen otrok, boji se teme, kač in pogosto izraža bojazen pred smrtjo. S hčerko se o njenih morečih sanjah in strahovih večkrat pogovarjava, vendar ne poznam načinov, ki bi zmanjšali njeno prestrašenost. Rada bi vedela, kako naj ji pomagam, da bo svoje strahove laže obvladovala.

Mamica Saša

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Otroci vseh starosti imajo močne strahove pred temo, duhovi in drugimi namišljenimi bitji. Večina mlajših otrok je tudi okuženih z nočnimi morami, kar je pripisati razvoju otrokovih možganov. Otroci imajo težave z razumevanjem svojega strahu, težko ga nadzorujejo ali potlačijo. Z otrokovim odraščanjem in razvojem njegovih možganov se moč doživljanja strahu spreminja, vendar so otroci vseh starosti zanj zelo dovzetni. Starši smo z otrokovimi strahovi in njegovimi nočnimi morami neposredno prizadeti, zato je povsem normalno, da želimo zvedeti za načine, ki bodo otroku pomagali obvladovati strahove, ki jih sam ne razume in nad katerimi nima nobenega nadzora. Otroku lahko pomagamo obvladovati strah tako, da mu pokažemo tehnike nadzorovanja pozornosti in vedenja kot tudi s tem, da poznamo in uspešni obvladujemo lastne strahove.
Strah je sestavni del človekovega obrambnega sistema za preživetje in človeka opozarja na prihajajočo bolečino ali pretečo nevarnost; strah človeka usmerja, mu pomaga spodbuditi njegove notranje sile in energijo, ko se znajde v ogrožajoči situaciji. V nasprotju z ostalimi živimi bitji ima človek poleg primitivnega strahu tudi pridobljen razumski strah, ki izhaja iz njegovih preteklih bolečih in travmatskih izkušenj in ga svari, naj se v prihodnje takih in podobnih situacij izogiba. Primitiven strah je varovalni mehanizem, ki človeku z občutki ogroženosti in nemoči signalizira nevarnost in ga opozarja, naj se takih stanj ubrani. Človek ima precej dober nadzor nad svojim razumskim strahom in lahko njegovo intenzivnost zmanjša, ko razume situacijo, ki je strah sprožila. Primitiven strah je povezan z razvojem in valovanjem človekovih možganov, zato človek nad njegovo močjo nima pravega nadzora. Mehanizem primitivnega strahu se ob človekovem rojstvu avtomatično aktivira in v času njegovega odraščanja obvladuje njegovo razmišljanje. Z normalnim razvojem možganov se moč primitivnega strahu blaži, človek laže prepozna življenjsko ogrožajoče situacije in strah bolje obvladuje.
Strah precej nadzira otrokovo življenje in otrok se nanj odziva z jokom, begom in otrplostjo. Z odraščanjem se viri in moč otrokovih strahov spreminjajo, tako se na primer otroci do drugega leta starosti ne bojijo kač, pajkov in drugih pošasti, bodo pa reagirali prestrašeno na močne glasove. Otroci med četrtim in šestim letom izražajo močan strah pred smrtjo in pogosto postavljajo vprašanja o smrti, kot so: kaj se bo zgodilo po njihovi lastni smrti, po smrti staršev, kakšne so posledice prometnih nesreč, naravnih katastrof itd. Mehanizem primitivnega strahu izzove otrokove nočne more, ki se pojavijo pol ure potem, ko otrok zaspi. Takrat se precej dramatično spremeni možgansko valovanje, kar sproži otrokov mehanizem primitivnega strahu in njegove nočne more. Napadi nočnih strahov trajajo le nekaj minut in se jih otrok v budnem stanju ne spominja. Otrok, ki ga tlači mora, se zbudi z neustavljivim vreščanjem, premočen od potu, v postelji obsedi s plitkim dihanjem in nepremično strmi v prazno. Otroci, ki so bili izpostavljeni travmatski izkušnji, so navadno bolj prestrašeni in jih večkrat tlači mora, vendar so lahko prestrašeni tudi otroci, ki takih izkušenj nimajo. Otrokova prestrašenost je lahko posledica opazovanja grozljivih slik, nasilja in terorja, ki jih v naše domove dnevno prinašajo televizijski ekrani in druga medijska sredstva. Naravne katastrofe, vojne, družinske in osebne travme izzovejo v vsakem človeku strah in različna konfliktna čustva. Otrokove izredne vizualne predstave in bujna domišljija znatno povečajo grozljivost nasilnih slik in še stopnjujejo otrokov strah in druga neprijetna čustva.

Starši, ki želijo otroku pomagati, si morajo prizadevati, da ga zaščitijo pred morebitnimi nasilnimi in grozljivimi scenami človeškega trpljenja. To pa lahko storijo tako, da izbirajo otrokove programe in izbrane programe tudi skrbno spremljajo. Otroci vseh starosti so ob lastnih čustvih zmedeni in pogosto ne vedo, kako naj jih izrazijo, zlasti še če so bila ta čustva izzvana z neposredno izkušnjo ali opazovanjem nevarnega prizora. Otrokovo zmedenost nad lastnimi čustvi pogostokrat zmanjšamo tako, da njegova čustva prepoznamo in jih glasno poimenujemo. Starševska potrditev otrokovih čustev in zagotovitev, da bomo poskrbeli za njegovo varnost, je izredno ljubeče starševsko dejanje, ki otroku znatno olajša neprijetne občutke in strah. Važno je tudi, da se znamo izogibati podcenjevanju otrokovega dojemanja sveta, četudi se nam zdi lažno prefinjeno. Današnji otroci uporabljajo mnogo prefinjenih besed, ki jih sami velikokrat ne razumejo niti se ne zavedajo njihovega pravega pomena. Takšno izražanje lahko odrasle zapelje, da otroka ne vidijo v pravi luči in ga za njegovo izražanje kaznujejo ali se mu posmehujejo, kar izziva otrokovo stisko in strah. Otroku moramo znati natančno prisluhniti in mu dovoliti, da izrazi svoja prepričanja, čustva in strahove. Prav tako jemljimo otroka resno in se nikoli ne posmehujmo njegovemu strahu, niti ne zanikajmo njegovih čustev.

Otroci se učijo obvladovanja svojih strahov s posnemanjem staršev, njihovega odnosa do strahu in ravnanja z njimi. Starši, ki znajo svoje strahove in z njimi pogojeno vedenje čvrsto nadzirati, bodo svoje otroke laže učili obvladovanja strahov in jih spodbujali k zdravi drznosti. Razjasnjena prepričanja, čustva in zaupanja bodo staršem pomagala vzdrževati otrokovo dnevno rutino. Starši, ki se znajo s svojim otrokom jasno sporazumevati, bodo prav tako olajšali otrokov položaj in zmanjšali doživljanje njegovih neprijetnih čustev in strahu.