JE PREŽIVNINA OTROKOV PRIVILEGIJ?
Naj se odrasli otroci ločenih staršev znajdejo sami?

RUMENE STRANI

PRILOGA: V NAŠEM DOMU ZELENI IN CVETI

Pravo rastlino v pravi prostor * izbira posod * presajanje in zalivanje * več kot trideset sobnih lepotic

Vezenje
Vezenine za velikonočno mizo

Posebna priloga: GORČICA POPESTRI JEDI
Preskušeni recepti

Gorčica je veliko bolj vsestranska, kot bi si mislili. Imeniten dodatek k mesu in solatam so namreč tudi gorčični cvetovi in kalčki. Solate lahko popestrimo še z mladimi gorčičnimi listki. Glavna pa so seveda gorčična semena. Semena bele gorčice so občutno nežnejšega okusa kot črne ali rjave gorčice in ravno od razmerja med uporabljenimi količinami enih in drugih je odvisno, kako ostra bo določena vrsta namizne gorčice.

POSEBNA PRILOGA: NOVICE EUROPA DONNA

20 let boja proti raku dojk * Svetle in temne plati vsadkov * prvo cepivo proti raku na materničnem vratu * nordijska hoja

NAŠE OSEBNOSTI UMIRAJO NA OBROKE
Varstvo osebnih podatkov

Kar 70 odstotkov evropskih državljanov ne ve, kako njihove države skrbijo za varstvo osebnih podatkov in na kaj morajo biti sami pozorni pri vsakdanjih opravilih, ko posredujejo osebne podatke. Slovenci nismo izjema. Z začetkom lanskega leta pa so pri uradu Informacijskega pooblaščenca prevzeli tudi področje varstva osebnih podatkov in od takrat se stanje, ozaveščenost tako posameznikov kot zavezancev, iz meseca v mesec izboljšuje.

JE PREŽIVNINA OTROKOV PRIVILEGIJ?
Naj se odrasli otroci ločenih staršev znajdejo sami?

Jan se je rodil v srečni družini. Ko je bil star enajst let, sta se njegova starša razvezala. Od tedaj živi z mamo, oče pa mu mora plačevati določen mesečni znesek oziroma preživnino. Ta znesek je njemu in materi, ki je imela nizko plačo, pomenil zagotovljen vir preživljanja. Sprva je oče svojo obveznost izpolnjeval, kasneje pa se je z Janovim vstopom v srednjo šolo in na fakulteto višina preživnine povečevala.

ČUDOVITI SVET ENERGIJ
Notranji svetovi

Vsi smo verjetno že kdaj slišali za jasnovidnost, jasnočutnost, telepatijo, prekognicijo, intuicijo in še kakšno od podobnih sposobnosti, ki jih z eno besedo imenujemo zunajčutne zaznave. Nekateri od nas ob vsem tem zamahnejo z roko, drugi menijo, da »na tem res nekaj je«, tretji pa imajo s tem tako žive izkušnje, da niti ne želijo preveč razlagati o njih, saj bi jih hitro lahko kdo proglasil za nekoliko »premaknjene«.

VEZENINE ZA VELIKONOČNO MIZO
Za spretne roke

Dober mesec je še do velikonočnih praznikov in to je dovolj, da bomo lahko ob tej priložnosti mizo pogrnili s prtom, ki ga bomo sami izvezli z velikonočnimi motivi. Pogrinjke bomo popestrili s prtički, na katerih bodo izvezene ljubke košarice, pirhe pa skrili pod grelce z izvezenimi piščanci. Tudi veje skrivenčene leske okrasimo z izvezenimi okraski, ki se lepo dopolnjujejo s pobarvanimi jajci.

VSE ZA BLEŠČEČO POROKO
Poročna moda

Morda ste med tistimi, ki letos načrtujejo najbolj romantičen dogodek – poroko. Pred vsako novo poročno sezono pripravijo modni kreatorji bogat izbor oblek. Tudi letos so se predstavili in dali na izbiro romantične obleke s pridihom nostalgije, s ponovno uveljavljeno nežno čipko, z bogatimi naborki in svilenimi trakovi. Nežni prosojni materiali, dopolnjeni s številnimi volani, poudarijo nevestino ženskost in čutnost.

SKRB ZA MAMO

Upala sem, da bo moje življenje po petdesetem letu bolj umirjeno, da bom počela stvari, ki sem si jih vedno želela, pa zanje nisem imela časa. Po naravi sem deloven človek in rada pomagam ljudem, zato sem se tudi odločila za poklic medicinske sestre, ki ga še vedno z veseljem opravljam. Rada prisluhnem ljudem in jim pomagam, saj je tako tudi moje življenje bolj izpolnjeno. Moje življenje se je vedno vrtelo okoli potreb drugih ljudi. Ko so bili otroci majhni, sem svoje zivljenje posvetila njim, zdaj ko so odrasli, sem zaposlena s svojo ostarelo materjo. Vem, lahko bi jo dala v dom ostarelih, vendar sem prepričana, da se mama v domačem okolju bolje počuti. Včasih je nega mame zame naporna, saj tudi sama nisem več mlada in želim si, da bi mi kdo vsaj malo pomagal in me razbremenil. Žal moji svojci mislijo, da je skrb za mater samo moja obveza. Ne razumem, da domači ne vidijo moje utrujenosti in izčrpanosti, in ne razumem, da ne priskočijo na pomoč. To me boli, vendar sem trmasta in za pomoč ne bom prosila.

Inga

ODGOVARJA: Nada Banič Govc

Skrb za drugega človeka terja veliko žrtvovanja in prinaša v življenje tistega, ki pomaga, dobro mero stresa. V skrbi za sočloveka dajalec pomoči prevzema odgovornost za varovanca, kar srka njegove fizične in psihične moči. Ljudje, ki skrbijo za druge ljudi, bodisi iz ljubezni do človeka ali po službeni dolžnosti, so po naravi marljivi in predani delavci in imajo izredno visoke standarde in pričakovanja do sebe in drugih. Čas in energija človeka, ki skrbi za drugega, sta omejena, zato je njegova izpostavljenost stresu velika. Veliki izzivi in zahteve, ki jih prinaša skrb za sočloveka, ter zanemarjanje skrbi zase izsesavajo skrbnikove notranje moči. Zaradi takega ravnanja lahko dajalec pomoči izgori, kar je lahko nevarno zanj in za varovanca.

Dajalec pomoči je izpostavljen dnevnim pritiskom in frustracijam, zato mora znati uravnavati svoje notranje zaloge in zdravo ravnati s svojim stresom. Prav tako mora biti sposoben prepoznati opozorilne znake stresa, kot so fizična in čustvena izčrpanost, depresija, družinski konflikti, zatekanje k alkoholu, drogi, hrani ... Ljudje svoj stres navadno težko prepoznajo ali ga v želji po čim boljši pomoči sočloveku podcenjujejo, zato so posledice še nevarnejše. Kronična izpostavljenost stresu prinaša zmanjšano razsodnost in samonadzor človeka, kar ogroža njegovo zdravje ali ga zavede v zlorabo osebe, za katero skrbi. Dajalec pomoči se mora zavedati svojih vzorcev razmišljanja in navad, ki ga zapeljejo v zanemarjanje lastnih potreb in skrbi zase, zato mora znati zbrati potrebno odločnost, da ustaljene vzorce in navade spremeni. Stres postane obvladljiv, ko se človek zave njegovih korenin in pravočasno ukrepa, da ga zmanjša. Nerešen, pretiran ali podaljšan stres povzroči izgoretje, ki se izraža v nespečnosti, kronični utrujenosti, pesimizmu, razdražljivosti, zmanjšani motivaciji in delovni storilnosti, nihanju razpoloženja, jezi, občutkih krivde ter kroničnih bolečinah (glavoboli, bolečine v križu, hrbtenici). Tako ravnanje dajalca pomoči je neodgovorno, ker prinaša bolezen in kvaliteta njegove pomoči upada. Nekateri ljudje izgorijo hitreje kot drugi, kar je odvisno od njihove notranje prožnosti, vendar človek lahko izgoretje prepreči z ustreznim uravnavanjem stresa.

Ljudje, ki skrbijo za druge ljudi, so pridni in predani delavci in v skrbi za sočloveka žrtvujejo veliko svojega časa in energije. Skrb za sočloveka je izredno naporno delo in njena uspešnost je odvisna od zdravih moči in energije dajalca pomoči, ki mora poskrbeti tudi zase in svoje potrebe. Večina dajalcev pomoči je prepričanih, da je prošnja za pomoč znak njihove šibkosti in nekompetentnosti, zato težko sprejmejo ponujeno pomoč ali zanjo zaprosijo. V resnici je prošnja za pomoč izraz močnega človeka, ki pozna svoje meje in zmogljivosti in zaupa, da mu bodo drugi ljudje pomagali, kadar bo njegova prošnja jasna, specifična in se bo znal za uslugo ustrezno zahvaliti. Dajalci pomoči zvišajo kvaliteto svojega dela in si delo tudi olajšajo, ko uvidijo svoje meje in poiščejo ljudi s podobnimi problemi. Na ta način izmenjajo težave, s katerimi se ubadajo, in najdejo razumevanje, kar jim vliva novih moči in jim pomaga ohranjati zdrave perspektive.

Za sočloveka lahko skrbi le človek, ki je sposoben vzdrževati svoje notranje ravnotežje in ima realna pričakovanja. Visoka pričakovanja ljudi stopnjujejo njihove dnevne pritiske in frustracije in zvišujejo dovzetnost za stres.

Ljudje, ki skrbijo za druge ljudi, so krasna, vljudna in ustrežljiva bitja, ki znajo poskrbeti za vse ljudi okoli sebe, razen zase. Navadno imajo težave s postavljanjem meja in njihov besednjak ne pozna besedice »ne«. Razlog za tako početje leži v njihovem odraščanju, ko drugi njihovih mej večkrat niso spoštovali in so jih prestopili, zato ostaja dojemanje mej pri takih ljudeh nejasno. Dajalci pomoči radi pozabijo, da so meje pozitivne, medsebojno spoštljive in izražajo njihovo zmogljivost. Meje niso postavljene zato, da sodijo ali napadajo druge, pač pa omogočajo, da lastne potrebe niso zanemarjene in človeku pomagajo prevzeti odgovornost za lastne odločitve in čustva. Najti mora aktivnosti, ki mu bodo omogočale sprostitev ter zagotovile njegov notranji mir in ravnotežje. Dajalci pomoči morajo biti sposobni postaviti sebe in svoje potrebe na prvo mesto, ker bodo le tako sposobni pomagati drugim.Za vzdrževanje lastnega zdravja se morajo naučiti dobrega načrtovanja in organiziranja svojega časa, imeti nadzor nad porabo lastne energije, postaviti preproste cilje in imeti realna pričakovanja. Prav tako je pomembno, da svoje zdravje vzdržujejo s primerno prehrano, počitkom in fizično aktivnostjo.

Razvijanje lastne neodvisnosti in sprejemanje odločitev brez obtoževanja drugih jim bo odprlo pot v čudovito, zdravo, mirno in ljubeče življenje.