Otrok je staršem največji izziv
Vzgoja brez nasilja

Po svetu
Kolorado, država kanjonov

PRILOGA: Najlepše zasaditve za okna in balkone

Pustne šeme naj bi pregnale zimo in priklicale pomladne sončne žarke. Prepustite se veselemu šemljenju, pridružite se pustnemu karnevalu, uživajte v pustnem plesu in v okusnih pustnih prigrizkih. Na straneh priloge je vsakega malo.

• Pisane pijače • Slane in sladke jedi ter prigrizki za pustni čas • Ideje in načrti za male in velike pustne šeme

POSEBNA PRILOGA: Novice Europa Donna

Pustne šeme naj bi pregnale zimo in priklicale pomladne sončne žarke. Prepustite se veselemu šemljenju, pridružite se pustnemu karnevalu, uživajte v pustnem plesu in v okusnih pustnih prigrizkih. Na straneh priloge je vsakega malo.

• Pisane pijače • Slane in sladke jedi ter prigrizki za pustni čas • Ideje in načrti za male in velike pustne šeme

Vzgoja brez kazni
Otrok je staršem največji izziv

Nekoč je veljalo vzgojno načelo, da je kazen vzgojna in da kazen mora biti. Danes se veliko ljudi, predvsem pa strokovnjakov, s tem ne strinja in zagovarja vzgojo brez kazni. Vsaj na glas. V resnici je morda drugače, pa čeprav so raziskave pokazale, da se je odstotek staršev, ki tepejo svoje otroke, zmanjšal glede na osemdeseta leta. Zakaj ideja, vzgajati brez kazni, vzbuja nekakšno nelagodje, celo strah in odpor?

Naš pogovor
Dr. Spomenka Hribar, filozofinja in sociologinja

Pred triindvajsetimi leti je za Našo ženo izjavila, da je enakopravnost žensk v tem, da smejo garati kot črna živina, in dodala,da je usoda moških komaj kaj boljša. Ker je dr. Spomenka Hribar neprizanesljiva kritičarka družbenih razmer in pogosto, s tem kar napiše, razburi leve, desne in nevtralne, in ker ji je pred kratkim dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, izročil, najvišje državno odlikovanje za prispevek pri demokratizaciji Slovenije, smo jo ponovno povabili na pogovor.

Birokratski nesmisli, ki kratijo pravice otrokom
Zakaj se sestri ne smeta srečati?

Pravimo, da so otroci naše največje bogastvo in da moramo prav vsem zagotoviti čim boljše razmere za zdrav telesni in duševni razvoj. Toda nekateri otroci rastejo brez vseh pravic, brez ljubezni in celo brez trohice človeškega dostojanstva … Redki premorejo toliko poguma, da zaradi nasilja za štirimi stenami pobegnejo od doma. To je leta 2004, ko je imela trinajst let, storila Daša. Njena nova mama, rejnica Lidija Muršič iz Rač pri Mariboru, skupaj s svojo rejenko ne more razumeti, zakaj se Daša že štiri leta ne sme srečati s svojo mlajšo sestro in zakaj z njo tudi ne sme govoriti po telefonu ...

Zdravje
Do zdravja z matičnimi celicami

Konec prejšnjega leta smo lahko brali o dosežku španskih zdravnikov, ki so kot prvi na svetu izvedli presaditev sapnika, vzgojenega iz pacientovih celic. Zakaj je to tako velik uspeh in zakaj je shranitev matičnih celic popkovnične krvi bogata dota, ki jo lahko damo svojemu otroku za poznejša leta?

Razkrivanje ženske biti
Kundalini joga za ženske

Eno izmed temeljnih učenj in sporočil te joge je, naj se ženska sprejema in ljubi kot ženska. Rojstvo v ženskem telesu ne pomeni samo sposobnosti za materinstvo in partnerstvo, temveč tudi možnost izražanja in uresničevanja lastne osebnosti, prebujanja duhovne moči in intuicije ter čutenja največjih skrivnosti in resnic bivanja. Kundalini joga za ženske je učinkovito orodje za raziskovanje samih sebe in za poglabljanje ter razkrivanje lastne ženske biti. V ženskah razvija zadovoljstvo s seboj in samozavest.

Spoznajte jo
Staša Lepej Bašelj iz Zagorja ob Savi, notarka, popotnica, pisateljica

Staša Lepej Bašelj je pred devetimi leti od nekega popotnika prvič slišala za Camino, špansko romarsko pot. V trenutku se ji je zazdelo, da bi tudi ona morala na to 807 kilometrov dolgo romanje, in od takrat naprej so do nje nenehno prihajale informacije v zvezi z njo. Odločiti pa se dolgo ni mogla. Še danes ne ve dobro, kaj jo je tako močno vleklo tja. Ko se je vrnila s poti, pa je čutila, da je povsem spremenjena, da je duševno močnejša. O svoji popotniški in romarski izkušnji je napisala tudi knjigo.

Arhitektka svetuje
Opremljamo z modularnim pohištvom

Staša Lepej Bašelj je pred devetimi leti od nekega popotnika prvič slišala za Camino, špansko romarsko pot. V trenutku se ji je zazdelo, da bi tudi ona morala na to 807 kilometrov dolgo romanje, in od takrat naprej so do nje nenehno prihajale informacije v zvezi z njo. Odločiti pa se dolgo ni mogla. Še danes ne ve dobro, kaj jo je tako močno vleklo tja. Ko se je vrnila s poti, pa je čutila, da je povsem spremenjena, da je duševno močnejša. O svoji popotniški in romarski izkušnji je napisala tudi knjigo.

Ampak ati je rekel, da lahko

Z možem sva se odločila delati v izmenah, ker nama tako ni bilo treba dajati otrok v tuje varstvo. Pri vseh prednostih takega življenja je problem, da se z možem bolj poredko vidiva in si včasih težko izmenjava novice o dnevnih dogajanjih. In zdi se, da hči to veselo izkorišča. Tako na primer Špela očetu pove, da je naredila domačo nalogo, ko njega ni bilo doma, zato ji oče pusti gledati televizijo v prepričanju, da je svoje šolske obveznosti opravila. Drugič spet očeta prepriča, da bo prespala pri prijateljici, čeprav sem ji zjutraj jasno povedala, da med delovnimi dnevi spi doma. Moj mož je po naravi zelo popustljiv človek in otroka ga zlahka prepričata, da prekrši sprejeta pravila. Tako na primer petletnemu sinu dovoli sladkarije pred spanjem, ker ne more prenašati njegovega nerganja, sama pa sem v otrokovih očeh ta zoprna mama. Kaj lahko naredimo?

Aljana

ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.

Odprli ste kompleksno vzgojno vprašanje, ki nas starše pogosto pesti. Starši imamo različne vzgojne pristope, tudi kadar vzgajamo iste otroke, in nekateri pristopi so lahko za otroka koristni, dokler ne dopuščajo manipulacij med staršema. Otroci radi izkoristijo konflikte staršev in njihovo pomanjkljivo komunikacijo, da uveljavijo svoje želje. Starši, ki zanemarijo otrokovo manipulativno početje in se nanj ne odzovejo, otroka spodbujajo, da tako vedenje nadaljuje. Otrokova manipulacija lahko sproži konflikte med staršema, zlasti še, kadar eden ruši prizadevanja drugega.

Pravila dajejo otroku potrebno vzgojno strukturo in občutek varnosti. Pravila usmerjajo starše pri doseganju vzgojnih ciljev in učijo otroka razlikovati pravilno od nepravilnega. Starši imamo tako kot vsi navadni smrtniki različne osebnosti, različne vrednote in različne podobe o svojem starševstvu. Starši, ki uporabljajo različna pravila, izzovejo otrokovo zmedo, saj otrok ni povsem prepričan, katerim pravilom naj sledi. V takih primerih otroci izberejo pravila tistega od staršev, ki so jim bolj všeč, ali tista, ki ustrezajo njihovim trenutnim željam. Tako bo na primer otrok, ki si zjutraj na mamino prigovarjanje noče obleči plaščka, ker je zunaj mraz, raje sledil očetovim komentarjem, da se mora človek utrditi za hladnejše razmere. Negativna plat takega ravnanja je, da se otrok nikoli ne uči izbrati ustrezne odločitve. Otrok se mora naučiti izbrati topla oblačila, zato ker je zunaj mrzlo, in ne zato, ker tako misli mama ali ker oče temu nasprotuje.

Včasih se otroci upirajo pravilom, za katera so prepričani, da so jih prerasli, zato morajo biti pravila prilagojena starosti otroka. Otroci v pubertetnem obdobju že razumejo, kaj je prav in kaj narobe, vendar to še ne pomeni, da lahko živijo brez pravil. Starejši otroci potrebujejo pravila, zlasti še tista ki zadevajo njihovo varnost, in se laže podredijo pravilom, ki so bolj odprta za diskusijo in postavljena tako, da se lahko ob sodelovanju otroka prilagodijo njegovim specifičnim potrebam. Nekateri starši imajo težave s postavljanjem meja in uporabo besedice ne, nekateri nimajo zadosti potrpežljivosti in svojo omejitev hitro spremenijo v privolitev. Eni in drugi niso povsem prepričani, kako ravnati z otrokovimi burnimi čustvi in njegovim trmarjenjem, saj se bojijo, da bodo izgubili otrokovo ljubezen ali da jih bo otrok videl kot zoprne starše, kar pa nočejo biti. Otroci vedo, kateri izmed staršev je manj potrpežljiv in bolj popustljiv, zato bodo za predstavo svojega trmarjenja in čustvenih izbruhov izbrali prav tega in tako dobili tisto, kar hočejo, čeprav vedo, da je to proti pravilom. Tako bodo na primer kričali in se pred spanjem metali po tleh, kadar je doma očka, saj vedo, da bo kljub prepovedi popustil in jim dal piškotek pred spanjem.

Spreminjanje omejitve v privolitev ima kratkoročne koristi, saj otrok dobi svoj piškotek, očka pa svoj mir, vendar dolgoročno gledano tako ravnanje otroka prepriča, da svoje moteče vedenje nadaljuje in ga celo okrepi, dokler ne uveljavi svoje zahteve. Z leti tako vedenje preraste v neskončne igre moči med roditeljem in otrokom, in to zelo destruktivno vpliva na njune medsebojne odnose, zato je pomembno, da vztrajamo pri postavljenih pravilih.
Nedosledno uveljavljanje pravil in spreminjanje prepovedi v dovoljenje negativno vpliva na partnerski odnos staršev. Partner, ki otroku namenoma ali nenamenoma popusti in dovoli nekaj, kar mu je drugi od staršev prej prepovedal, načenja starševsko avtoriteto svojega partnerja in ga v otrokovih očeh slika kot zoprnega. Vsakemu od staršev je težko zavrniti otrokovo željo, vendar je za roditelja še veliko težja situacija, kadar partner otroku dovoli nekaj, kar mu je sam prej prepovedal. Tako ravnanje slika enega starša kot tečneža in brez dvoma slabi pravila, ki jih skušata starša skupaj uveljaviti. Mama, ki se odpravlja na vadbo joge, recimo zavrne hčerino prošnjo, da bi prespala pri svoji prijateljici, češ da v njihovi hiši velja pravilo, da otroci ob delavnikih spijo doma. Po odhodu matere se pubertetnica z istim vprašanjem odpravi k očetu, ta pa ji brez zapletov dovoli, da prespi pri svoji prijateljici, ker ne ve, da je žena hčerino prošnjo že zavrnila. V tem primeru oče nenamenoma ruši ženino avtoriteto, ker ni poznal njene odločitve, in omogoča hčerino manipulacijo.

Ta bi bila lahko uspešno prekinjena s preprostim očetovim vprašanjem: »Si o tem že vprašala mamo?« Če je otrok manipulacijo že izvedel, potem je pomembno, da se družina sestane in starša otroku jasno povesta, da je tako početje nesprejemljivo. Otrok, ki ve, da bodo njegove nakane odkrite, bo manipulacijo manjkrat uporabil, zato je odkrita obravnava manipulacije vredna truda. Otroci, ki računajo, da jim bo konflikt med staršema omogočil uveljavljanje zahtev, bodo tisti trenutek sicer dobili, kar hočejo, vendar se ne bodo nikoli naučili, kako zase ustrezno izbrati, zato se splača, da starši združimo sile in zagotovimo otroku potrebno enotnost in solidne temelje.

V naravi otrok je, da se skušajo izogniti svojim obveznostim, kot na primer vadbi violine, zato si radi izmišljujejo zgodbice, zakaj svojih obveznosti ne morejo opraviti. V takih primerih otroka ne silimo, naj vadi violino, pač pa se z njim raje pogovorimo o resničnem problemu in ga spodbudimo, da spregovori o svojih čustvih. Na ta način si bomo prihranili marsikateri glavobol, otroka pa učili ustreznejših veščin reševanja problemov. Spoštovana bralka, starši, ki vzgajate otroke v izmenah, ste izpostavljeni dodatnim izzivom, saj imate zaradi nabitih urnikov manj časa za izmenjavo dnevnih informacij, vključno s tistimi, ki zadevajo otroke. Otroci radi izkoristijo trenutke, ko je komunikacija staršev iz različnih razlogov pretrgana, da uveljavijo svoje želje, zato je važno, da starša kljub različnim delovnim izmenam najdeta ustrezen način sprotnega obveščanja. Kratka sporočilca, pripeta na hladilnik, in druge oblike pisnih sporočil so odlična oblika izmenjave sporočil o dnevnih dogajanjih v primerih, ko starša nimata priložnosti za osebne pogovore.