Osvetljujemo
Skupno življenje

Kam na izlet
Po poti Ivana Potrča in Matija Murka

PRILOGA: Veseli velikonočni prazniki

Lep družinski praznik - Veliko noč - praznujemo sicer različno, verujoči po verskem izročilu, drugi pa po svoje v krogu svojih družin s polno mizo dobrot in pirhov. Vsi pa se veselimo osnovnega sporočila praznika: prihaja nekaj novega, novo upanje.

V prilogi ponujamo nekaj zamisli:

• za pogrinjke na praznični mizi, saj ob lepo pogrnjeni mizi hrana bolje tekne,
• za živo pisane pirhe,
• za dekoracije, na katerih se nam bo z veseljem ustavljal pogled,
• in za popestritev velikonočne mize tri jedilnike in recepte za predlagane jedi.

Osvetljujemo
Za dobro skupno življenje le ljubezen ne zadostuje

Temelj dobrega zakona je iskrena in močna ljubezen. Ob tem pa je enako pomembna tudi želja moža in žene, da se o življenju učita v dvoje, skupaj in sproti. Pomaga, če se med sabo pogovarjata, in to tako, da zmeraj vsakdo lahko brez strahu pove, kdo je in kaj si želi od sebe, od partnerja in od skupne zveze. O tem, kako in zakaj se odločamo za življenje pod skupno streho, smo se pogovarjali z dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič in z mag. Leo Javornik Novak. Kaj je za uspešen in trden zakon najbolj pomembno, pa so nam zaupali tudi nekateri naši bralci.

Vzgojne dileme
O razvojnih potrebah naših malčkov

Otroku smo danes pripravljeni neprimerno bolj prisluhniti, kot je bilo to v navadi v časih našega odraščanja. Pa ga slišimo prav? Ali prav dojamemo njegove razvojne potrebe? O teh vzgojnih dilemah smo se pogovarjali z Bojano Moškrič, klinično psihologinjo in psihoterapevtko z Inštituta za klinično psihologijo in psihoterapijo v Ljubljani, ki pravi, da je izjemno pomembno, kako je otrokov čustveni razvoj zastavljen v najbolj zgodnjem obdobju. Primanjkljaj iz tega obdobja lahko zaznamuje vsa nadaljnja razvojna obdobja.

Odnosi med nami
Odnos ohranja živ pogovor o bistvenem

Resnični pomen pogovora med partnerjema je: razumeti in biti razumljen. Iskren in odprt pogovor ni lahka stvar, zahteva napor. Samo če sporočamo sebe drug drugemu, ohranjamo odnos pri življenju. Kako se pogovarjati o bistvenem, ki bo ohranjalo odnos živ, in katere so najpogostejše napake, ki jih delamo, smo se pogovarjali z Vilmo in Danijem Siter, ki že deset let vodita delavnice za izboljšanje pogovorov med zakonci.

Uspešna ženska, mag. Violeta Bulc
V odnosih sta lepota in moč

Mag. Violeta Bulc je diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko, smer računalništvo in informatika, kot vsestranska športnica je v Kaliforniji končala magisterij iz informatike ter Akademijo borilnih veščin in ima črni pas iz taekwondoja in hapkidoja. Ker je pri športu in borilnih veščinah odkrila, da ima v sebi veliko različnih energij, je iskala naprej in leta 2008 na Škotskem uspešno zaključila tudi Šamansko akademijo. Znanje je strokovno nadgradila še s programom PMBA na Bledu. Je mati dveh otrok, samostojna podjetnica in mnogi jo imajo za eno izmed petdesetih najbolj vplivnih žensk v Sloveniji.

Otroštvo Evite Leskovšek
Kondom ali zvestoba do groba

Evita Leskovšek, dr. med., je zdravnica, ki je največ naredila za to, da skoraj vsi vemo, kako pride do okužbe z virusom HIV. Rodila se je kot Evita Meršnik v Mariboru, mladost pa je preživela v Lovrencu na Pohorju. Kot hčerka podeželskega zdravnika dr. Vojka Meršnika je že od malega sanjarila, da bo tudi sama zdravnica, saj ga je kar naprej spremljala, ko je obiskoval bolnike na njihovih domovih. Danes pa je Evita uspešna zdravnica, mama trem otrokom in kot strokovnjakinja priznana doma, in tudi na tujem.

Za lepši dom
Preuredimo dan v pomladnih barvah

Sončni in toplejši dnevi najavljajo prihod pomladi in s tem občutenje, ki ga po dolgi hladni zimi že vsi nestrpno pričakujemo. Zdaj je pravi čas, da zamenjate udobje zimske topline s svežino pomladi ter vnesete v svoj dom pozitivno energijo in dobre pomladne vibracije.

To je zagotovo najboljši čas v letu za preureditev stanovanja in to prav zaradi pomladnega vzdušja, ki je povsod okrog nas.

Okrasni vrt
Žive meje, lepe in koristne

Živa meja oblikuje vrt. Z njo lahko na najbolj naraven način vrt ogradimo, razdelimo ali pa zakrijemo moteče elemente. Služi za zavetje pticam in drugim živalim, nudi jim hrano in prostor za gnezdenje. Je zaščita pred pogledi, hrupom, vetrom, hladom in prahom in je okras vrta.

Sestavljajo jo lahko različne rastline, ki jih oblikujemo s striženjem ali pa jih pustimo prosto rasti. Kakšno mejo bomo izbrali, je odvisno od okolja in velikosti prostora, ki ga imamo na razpolago. To je dolgoročna naložba, zato pred sajenjem dobro razmislimo.

Otrokova prožnost

Starši si prizadevamo svojim otrokom omogočiti najboljše življenjske pogoje in jim prihraniti bolečino odraščanja. Občutki krivde, ki jih imamo zaradi pomanjkanja časa, nas pogosto zavedejo, da otroka zasipamo z materialnimi dobrinami in ugodnostmi. Včasih se zdi, da hočemo starši pri svojih otrocih nadoknaditi vse, za kar smo bili sami v svojem otroštvu prikrajšani. Kljub vsem naporom opažam, da ostajajo današnji otroci nezainteresirani, manj prožni, manj iznajdljivi. Zdi se, da so otroci, ki živijo v neprivilegiranih življenjskih razmerah in revščini, pogosto bolj uspešni, radoživi in lažje obvladujejo življenjske izzive, s katerimi se v življenju srečujejo, zato se sprašujem, ali starši res delamo otroku uslugo s tem, ko ustrežemo vsaki njegovi želji in rešujemo njegove probleme.

Radovedna učiteljica

ODGOVARJA: Nada Banič, univ. dipl. soc.

Pravilno ugotavljate, da današnji otroci živijo v materialnem izobilju. Starši moderne dobe razvajamo svoje otroke z materialnimi dobrinami in razrešujemo njihove probleme, skušamo jim zagotoviti boljše pogoje odraščanja, kot smo jih imeli sami. S takim načinom usmerjanja otroka prikrajšujemo za dragocene življenjske izkušnje in kratimo njegove priložnosti za razvoj prožnosti, ki je potrebna slehernemu otroku. Prožnost daje otroku sposobnost obvladovanja življenjskih ovir in izzivov, s katerimi se na svoji poti srečuje, vendar postaja v današnjem svetu vse bolj redka kvaliteta, kar je pogosto posledica sodobnega življenja in pretirano ščitenega otroka.

Ljudje potrebujemo prožnost za obvladovanje življenjskih ovir in izzivov, kar nam daje sposobnost prilagajanja in upoštevanja različnih možnosti rešitve problema, vendar lahko prožnost razvijemo le na podlagi izkušenj, ki jih dobimo ob neuspelih poskusih reševanja problemov. Prožnost je odvisna od človekove občutljivosti in prilagajanja ter igra pomembno vlogo pri njegovem preživetju. Sodobni otroci so pogosto prikrajšani za izkušnje negativnih okoliščin, zato se ne znajo spoprijeti z življenjskimi izzivi in se težje prilagodijo novim situacijam. Starši, ki se zavedamo pomembnosti razvoja prožnosti, otrokom dopuščamo, da se soočajo z neprijetnimi situacijami in razreševanjem lastnih problemov. Na ta način otrokom omogočimo, da s svojim prilagajanjem, ki je pri odstranjevanju ovir nujno potrebno, krepijo lastne sposobnosti reševanja problemov in utrjujejo svojo samozavest. Izkušnje, ki jih otrok pridobi iz neprijetnih situacij, ga opremijo s potrebnimi veščinami in sposobnostjo večjega predvidevanja, kar krepi njegovo prožnost. Prožen otrok zna negativne okoliščine, s katerimi se srečuje, spremeniti v pozitivno izkušnjo.

Neprivilegirani otroci, ki odraščajo v nezavidljivih okoliščinah revščine, zlorabe in zanemarjanja, bi težko preživeli brez potrebne prožnosti, zato so se strokovnjaki lotili preučevanja človekove prožnosti z namenom, da bi razvili potrebne intervencije, ki bodo otrokom iz neprivilegiranih okolij zvišale možnosti preživetja. Ugotovili so, da je prožnost tesno povezana s človekovo samozavestjo, ki pa se razvije le, kadar se otrok počuti uspešnega, sposobnega in spoštovanega. Otroci lahko občutijo uspeh, kadar jim je dana možnost odstranjevanja ovir in reševanja lastnih problemov. Samozavestni otroci vedo, da so cenjeni zaradi samih sebe in ne zato, ker se oblačijo v oblačila znanih znamk ali zato, ker imajo najnovejšo videoigrico.

Ljudje smo socialna bitja, zato nam občutek sprejetosti in povezanosti daje občutek sreče in zadovoljstva. Žal sodoben način življenja naše odnose rahlja in občutki zadovoljstva so vse redkejši. Ljudje smo vse težje osebno dosegljivi in postajamo vse bolj odvisni od elektronskega komuniciranja. Tak način življenja siromaši osebne stike med ljudmi in krajša čas druženja s prijatelji, z razširjeno družino, s sosesko. Starši imamo vse manj časa, ki bi ga lahko preživeli s svojim otrokom, zato se podaljšuje tudi čas, ki ga otrok preživi pred ekranom. Današnji otrok tudi s svojimi sovrstniki vse več komunicira prek elektronskih medijev in izgublja osebne stike z ljudmi. Ob krajšanju časa za osebne stike z ljudmi se izgubljajo priložnosti za učenje življenjskih veščin, kot so pogajanje, reševanje problemov, ustvarjanje in vzdrževanje pozitivnih odnosov itd.

V življenje današnjih otrok vse bolj vdira duh potrošništva, ki pušča svoje odtise v mentalnem razvoju. Odvisnost od materialnih dobrin zmanjšuje otrokovo zadovoljstvo in ustvarja zaskrbljenost in depresijo. Otroci moderne generacije iščejo družbo na podlagi materialnih dobrin, tako si na primer izbirajo prijatelje, ki nosijo podobna oblačila, igrajo enake elektronske igrice itd., in s tem postajajo vse bolj ujeti v začarani krog potrošništva. Starši podpiramo tak način življenja s podaljševanjem svojih delovnih urnikov, ki nam prinesejo denar, da lahko otroku kupimo zaželeno obleko ali elektronsko igrico, ob tem pa vse bolj izgubljamo stik s svojim otrokom. V trenutkih, ko se zavemo cene potrošniškega načina življenja, se počutimo krivi in skušamo te občutke spet ublažiti z novimi nakupi.

Prožnost je prirojen potencial, ki ga mora človek negovati, in otrok lahko razvije prožnost le ob negujočih osebnih odnosih z odraslimi. Otroci potrebujejo starše, ki jih podpirajo pri premagovanju ovir, in lahko preživijo brez nepotrebne materialne navlake. Starši pomagamo otroku razvijati njegovo prožnost z zagotavljanjem čustvene varnosti in s priznavanjem njegovih sposobnosti. Otrok je odvisen od naše potrditve, zato si moramo prizadevati izraziti svoje navdušenje nad otrokovimi interesi in mu pomagati razviti talente, s katerimi utrjuje prožnost in gradi svojo identiteto.

Veliko staršev sodobnega časa se zaveda pomembnosti podpiranja otroka pri njegovih naporih, vendar se počutijo popolnoma izgubljene, kadar morajo otroku dopustiti, da sprejme določena tveganja in poraze. V želji, da bi prihranili otroku bolečino razočaranj, ki spremlja polome, otroka pretirano ščitijo in zanj rešujejo probleme. S takimi posegi siromašijo otrokove priložnosti učenja in onemogočajo razvoj njegove prožnosti. Otroci potrebujejo poraze za učenje uspešnega obvladovanja čustev in konstruktivnega reševanja problemov. Priložnosti, ki jih prinašajo porazi, dajejo otroku izkušnje, potrebne za obvladovanje lastnih frustracij, zato je pretirana starševska zaščita otroku lahko škodljiva.