PREISKAVE NEPLODNOSTI
V oktobrski številki Naše žene sem prebrala
članek na temo neplodnosti. Tudi midva z možem se že
več kot dve leti trudiva za to, da bi jaz zanosila, pa
do zdaj ni bilo uspeha. Pri ginekologinji v tem času
še nisem bila (čeprav vem, da bi vsaj redni pregled morala
opraviti!). Po branju tega članka in ko sem videla, koliko
možnih zapletov se lahko pojavi pri neplodnosti, in glede
na najino starost - oba jih bova kmalu trideset - sem
se odločila, da se bom vendarle dala pregledati in ugotoviti,
ali sem res neplodna. Zanima pa me, kakšne preiskave
vse me čakajo in kje jih opravljajo. Hvala vnaprej za
odgovor.
Branka iz Ljubljane
ODGOVARJA: Jasna Recer
Kuhelj, dr. med., spec. ginekologije in porodništva
Spoštovana gospa Branka! Veseli me,
da vas je branje članka spodbudilo k temu, da vendarle
naredite nekaj več, da uresničite svojo željo. V nadaljevanju
vam bom predstavila vse možne preiskave, ki jih boste
morda morali opraviti tudi vi oziroma vidva z možem.
Govorimo namreč o neplodnosti para in zato sta pregledana
oba partnerja. Na splošno menimo, da je za neplodnost
para vzrok pri ženski v 33 odstotkih, pri moškem pa približno
v 20 do 30 odstotkih, ostanek pri obeh. Pri ženskah so
najpogostejši razlog neplodnosti motnje ovulacije (32
%), neprehodni jajcevodi (26 %), endometrioza (4 %),
nepravilna oblika maternice (4 %), hiperprolaktinemija
ali povišan nivo hormona prolaktina, ki povečuje nastajanje
mleka v dojki glede na ostale hormone in stres (4%) ter
nepojasnjena neplodnost (8 %). Pri moškem v večini primerov
(30 %) prepoznavnih vzrokov sploh ne odkrijemo ali pa
gre za sedanje ali prebolelo vnetje. V 17 % je z neplodnostjo
povezana varikokela ali razširjene žile v modniku. Kriptorhizem
ali zakasnelo spuščanje moda v modnik je verjeten vzrok
pri neplodnosti moškega v 10 % primerov. V več kot 20
% je vzrok za neplodnost moškega slaba kakovost semena.
Statistični podatki o vzrokih neplodnosti se spreminjajo
in nam kažejo, kako na naše zdravje vplivajo spremembe
v okolju in načinu sodobnega življenja.
V nadaljevanju odgovora pa kot rečeno
še vrste preiskav. Želim vam, da se vam uresniči materinstvo
s čim manj ovirami in veliko sreče.
Test PAP: preiskava površine materničnega
ustja, ki je sestavni del rednega pregleda pri izbranem
ginekologu in se tam tudi opravi.
Ultrazvok (UZ): pokaže obliko, velikost
večine notranjih organov. Če se opravlja na določene
dneve ciklusa, pomaga pri ugotavljanju delovanja jajčnikov
in reakcijah maternične sluznice na hormone.
Laboratorijske preiskave krvi in urina:
s tem ugotavljajo morebitna vnetja v organizmu.
Spermiogram: preiskava semenskega izliva,
pri kateri merijo fizikalne lastnosti izliva in tudi
vsebino - spermije in njihovo obliko. Pred dajanjem vzorca
vsaj tri dni ne sme priti do semenskega izliva. Napotnica
se dobi v ambulanti za neplodnost (ali pri osebnem zdravniku).
Merjenje bazalne temperature: temperaturo
si merimo vsak dan zjutraj, še preden vstanemo iz postelje
in preden imamo spolni odnos. Vrednosti potem vsaj tri
mesece vnašamo v graf in ugotavljamo, ali se pojavlja
normalna krivulja. Temperatura se ob ovulaciji namreč
nekoliko spusti, v naslednjih dneh pa se hitro dvigne
za približno pol stopinje Celzija. Če je dviganje in
spuščanje temperature normalno, potem je to znamenje,
da hormoni delujejo usklajeno. Pomembno je označiti morebitne
krvavitve, izcedke, bolečine, odnose in ostalo, kar je
navedeno v navodilih formularja (pri ginekologu ali v
ambulanti za neplodnost).
Hormonske analize: potrebne so tako
pri moškem kot pri ženski in se opravijo iz vzorca krvi,
oddanega v laboratoriju. Pri ženski so preiskave vezane
na določene dneve ciklusa, in sicer sta to večinoma sedmi
in dvaindvajseti dan ciklusa.
Histerosalpingografija (HSG): za to
preiskavo je potreben enodnevni sprejem v bolnico. Po
posebnem postopku v maternično votlino vbrizgajo kontrastno
sredstvo, ki potem na ultrazvoku ali rentgenu pokaže
obliko maternice in prehodnost jajcevodov.
Biopsija maternične sluznice - endometrija
(BE): s to preiskavo na določen dan, običajno dvaindvajseti
dan menstrualnega ciklusa, odvzamejo drobec maternične
sluznice in iz njega ugotovijo, ali je maternica sposobna
sprejeti oplojeno jajčece oziroma ali je v njej vnetna
reakcija. Nekaterih vnetij se z drugimi metodami namreč
ne da potrditi.
Brisi na povzročitelje vnetij: nekatera
vnetja dolgo časa ne kažejo drugih znakov kot neplodnost.
Če obstaja sum na takšno vnetje, je treba tako ženski
kot moškemu vzeti brise iz sečnice, pri ženski pa opraviti
še bris materničnega ustja. Vsaj eno uro pred preiskavo
se ne sme odvajati vode.
Laparoskopija lahko pomeni dvoje: gre
lahko za laparoskopski pregled ali pa za laparoskopsko
operacijo. Pri tem kirurg v trebušno votlino z instrumentom
prodre skozi kožo na trebuhu. Pri histeroskopskem
pregledu ali pri histeroskopski operaciji pa
v maternično votlino z inštrumenti vstopa skozi nožnico.
Oba posega potekata v splošni anesteziji, zato je potreben
sprejem v bolnišnico za dva do tri dni.
Postkoitalni test (PCT): opravlja se,
kadar z drugimi preiskavami ne ugotovijo vzroka neplodnosti,
spermiogram pa nakazuje možnost slabše gibljivosti spermijev.
Na določen dan menstrualnega ciklusa - običajno deseti
do dvanajsti - ima par spolni odnos v jutranjih urah.
Partnerka še deset minut po odnosu leži na hrbtu (da
se večina izliva obdrži v nožnici) in se tri do največ
šest ur kasneje javi na pregled. Pred pregledom se ne
sme umivati. Odvzame se bris iz nožnice in vzorec maternične
votline. S to preiskavo se ugotavlja tudi reakcija maternične
sluzi na spermije.
|