Osvetljujemo
Družinski pomočnik

Spoznajte ga
Marko Hatlak, glasbenik z dušo in srcem

Uspešne ženske
Vesna Krošelj, mlada doktorica znanosti v poslovnem svetu Indije

POSEBNA PRILOGA: Slastne testenine vseh vrst in oblik
preskušeni recepti

V velikanskem delu sveta sodijo testenine med najbolj priljubljena živila. Postale so prava uspešnica. O tem, od kod so doma, si zgodovina kulinarike še ni popolnoma edina. Doslej zanesljivo vemo le to, da so na Kitajskem testenine jedli pred štirimi, če ne celo petimi tisočletji in da jih v Italijo ni prinesel Marco Polo, ker so jih tam poznali že precej pred njim. Verjetno so tja prišle z Arabci, ko so v zgodnjem srednjem veku zasedli Sicilijo. Vsekakor sta zanesljiva tudi podatka, da imajo testenine v Italiji že stoletno tradicijo in da Italijani skrbno pazijo na njihovo kakovost in jih znajo posebno dobro pripraviti.

priloga: Priprave na praznični december

December se nezadržno bliža. In ker se obdarovanje začne že v prvem tednu, mislimo na Miklavža, smo pripravili nekaj idej, da bo košara, v katero bo sicer nasul sladka darila, dopolnjena še s kakšnim izvirnim darilom. Če nam ne bo uspelo vsega pripraviti do takrat, bomo pač nekaj pustili še za Božička in dedka Mraza. Vsekakor pa je letos potrebno pravočasno pripraviti adventne venčke in koledarje, saj je prva adventna nedelja že v novembru. Vsako leto bralcem, ki radi sami ustvarjajo, nanizamo nekaj idej zanje.

Darila iz domače delavnice: pisane nogavice in moden brezrokavnik, izvezen prt s prazničnim motivom, adventni venci in koledarji.

Osvetljujemo
Premalo znana možnost - družinski pomočnik

Zgodi se, da se v tej ali oni družini rodi invaliden otrok ali pa čez noč postane takšen, denimo, po prometni nesreči. Starši tedaj pogosto ne vedo, kam z njim, ko morajo v službo, saj je primernih zavodov premalo. Še bolj pogosto se zgodi, da mnogi nimajo kam z ostarelimi starši, ki čez noč obležijo, obnemorejo in ne morejo več sami skrbeti zase. Čakalna lista v domovih za starejše je dolga. Kaj naj stori družina, ki mora čez noč prevzeti skrb za obnemoglega družinskega člana? Morda je rešitev poklicni družinski pomočnik.

Zdravje
Možgani se razvijajo vse življenje

Znanstveniki ugotavljajo, da se možgani starejših ljudi lahko razvijajo in spreminjajo podobno kot pri mladih in da jih je z ustreznim treningom mogoče ohraniti aktivne v pozno starost. Prvo pravilo za to je, da spremenimo ustaljene navade. Začeti je treba pri navideznih malenkostih kot so zamenjati roko, s katero smo običajno pisali, v njej držali škarje, vilice, kladivo ali zobno krtačko. Tako se v možganih krepijo nove nevronske povezave in se razvija nasprotna možganska polovica.

NaŠ pogovor
Dr. Zvone Štrubelj, duhovnik in raziskovalec Primoža Trubarja

Ob dnevih evropske kulturne dediščine je Muzejsko društvo Domžale organiziralo predavanje Nova podoba Primoža Trubarja, ki je bilo po mnenju Nataše Gorenc, koordinatorke DEKD na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, eden od vrhuncev letošnjih prireditev v spomin na 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Gost večera je bil dr. Zvone Štrubelj, ki je predstavil svojo knjigo Pogum besede, Primož Trubar 500 let (1508–2008) in razkril manj znane podrobnosti iz njegovega življenja.

Otroštvo znanih SlovenCEV
Rajmond Debevec, naš najboljši strelec

Rajmond Debevec se je udeležil kar sedmih olimpijskih iger, prvih že leta 1984 v Los Angelesu v ZDA. Tekmuje z zračno in malokalibrsko puško ter puško velikega kalibra. V svoji dolgoletni, kar petintridesetletni, športni karieri je osvojil že več kot sedemsto različnih medalj, a najbolj mu je pri srcu zlata olimpijska kolajna iz Sydneyja, ki jo je osvojil leta 2000. Rodil se je v Postojni, prvi dve leti je s starši živel v Ilirski Bistrici. Potem so se preselili v Postojno. Tam je z mamo Bruno, ki je bila gospodinja, in očetom Hugonom, ki je bil občinski politik, in dve leti starejšo sestro Tajano, ki je danes vzgojiteljica v Ljubljani, preživel nadvse srečno otroštvo.

Tema meseca
Bolezen, umiranje in smrt

Prav vsak človek ve, kaj je bolečina. Bolita lahko telo ali duša ali, kar je najpogosteje, oba hkrati. In čeprav so bolezen, umiranje in smrt sestavni del življenja, so v tem našem čedalje bolj globalnem svetu vse pozornosti deležne druge stvari. O bolnih, starih ter o bolečinah telesa in duha se ne govori veliko in tudi ne prav naglas. Umiranje in smrt sta nepriljubljeni temi, kot da nas na koncu življenja ne čaka prav to.

Medsebojni odnosi
Navezanost in izgube

Življenje nam vsem ne prizanese z izgubami, ker nam želi namigniti, da je tisto, kar iščemo in po čemer hrepenimo, v nas in ne zunaj nas. Nič iz zunanjega sveta ni večno in prej ali slej nas bo življenje postavilo v položaj, ko se bomo morali posloviti od številnih stvari, na katere smo navezani. V življenju se ne moremo izogniti izgubam, zato se je treba naučiti živeti z njimi in se znati poslavljati. Če te umetnosti še ne obvladamo, se je lahko naučimo le ob ustrezni podpori in izražanju žalosti. Oboje nam pomaga, da se poslovimo od preteklosti, da si zacelimo čustvene rane in da bolj svobodni, bolj izkušeni ter močnejši in samozavestnejši stopimo v prihodnost.

Uspešne ženske
Vesna Krošelj, mlada doktorica znanosti v poslovnem svetu Indije

Indija je dežela kontrastov, in dr. Vesna Krošelj, ki živi in dela v Indiji že dobro leto, pravi, da so ti sicer najbolj očitni v obliki velike revščine in velikega bogastva in temu je podrejeno njihovo življenje. V Indiji lahko najameš le veliko hišo ali pa živiš v baraki – vmesnih možnosti skorajda ni. Prav prepad med revščino in bogastvom jo je sprva zelo presunil, postopno pa človek spozna, da je to pogled tujca, saj je v indijski kulturi, vsaj psihološko, še vedno globoko ukoreninjena pripadnost določeni kasti. To ostaja živo, kljub temu da so uradno kaste ukinjene.

Drugačno zdravljenje
Informacijska terapija

Večina težav, ki jih imamo ljudje, so psihosomatskega izvora. V podzavesti imamo ogromno misli in vsaka od njih premika naše mišice. Te se zaradi slabih misli zakrčijo, ovirajo krvni obtok, zablokirajo živce in sprožijo informacijske blokade v telesu. Tako trdi Tatiana Grigoryeva, dr. med., ki je v Sloveniji že šesto leto, pred tem pa je triindvajset let delala v Rusiji kot kirurginja za ginekološke bolezni. Spoznala je, da je zdravljenje lahko učinkovito le, če odkrije vzroke težav in vključuje tudi duševnost. Pred petimi leti je zaradi dobrih rezultatov, ki jih je preizkusila na sebi, začela uporabljati alternativne oblike zdravljenja: terapijo s skenerjem ali samokontrolno energo-nevro-adaptivno regulacijo in barvno terapijo, za kateri pravi, da pripadata medicini prihodnosti.

Križarjenje
Potovanje in letovanje hkrati

Sodobne potniške ladje vzamejo dih – na morju delujejo kot plavajoče večnadstropne torte, v pristanišču pa kot celo mesto, saj sprejmejo okoli 5 tisoč gostov (temu ustrezna je seveda tudi številčnost posadke). Luksuzne potniške ladje že dolgo niso več dostopne le bogatašem; še zlasti zunaj sezone so križarjenja po zelo dostopni ceni, možno pa je tudi obročno odplačevanje.

Neješčnost ali izbirčnost?

Kot mamica 4-letne deklice sem pogosto zaskrbljena, ker ne vem, ali gre v njenem prehranjevanju za neješčnost ali zgolj za izbirčnost. Je ta psihičnega izvora? Imajo takšne pomisleke tudi drugi starši? Kaj si želijo otroci doseči z zavračanjem hrane? Kaj svetujete staršem, ki imajo težavo z izbirčnostjo otrok?Ali mislite, da smo starši preveč popustljivi do svojih otrok?

Bralka Mina

ODGOVARJA: mag. Dragica Marta Sternad, zasebna svetovalnica Jerca

Če imajo starši pozitiven odnos do hrane, otroci običajno samo posnemajo njihove navade. Takrat zagotovo tega ni pripisati psihični stiski. Ob primerno postreženi in pripravljeni hrani, ob kateri je seveda hranjenje primerno določeni starosti otroka, težko govorimo o neješčnosti. Kadar so otroci premalo pozorni na obred dnevnega obroka, kadar so neubogljivi, kadar jih je strah, ko se znajdejo v drugem okolju, je njihovo izbirčnost ali odklanjanje pripisati posameznemu obdobju odraščanja. Tako štiriletni otrok lahko kaže izbirčnost, petletnik je že bolj agresiven in si želi raznih prigrizkov, zlasti slaščic. Toda starši so tisti, ki otrokom slaščice ponujajo kot nagrado namesto ob posebnih priložnostih. In starši so tisti, ki popuščajo, ko je to najmanj potrebno.

Otroci običajno ne marajo novih okusov hrane, zlasti če se ob njej zmrdujejo tudi starši. Majhni otroci pogostokrat želijo posegati po hrani in posodi, ki so jo navajeni. Otrok tako ob kakšnem obroku poje zelo malo ali skoraj nič in potem ta primanjkljaj nadomesti pri naslednjem obroku. Otrok naj zato uživa lahko hrano, sestavljeno iz prehranske piramide. Upoštevati je treba tudi, da je čas za prehrano ločen od drugih aktivnosti in da otroka k hranjenju pripravimo vedno vsaj 15 minut pred obrokom. Vsekakor je okušanje hrane povezano tudi s kapricami otroka in spet odvisno od njegove starosti.

Nekateri otroci z odklanjanjem hrane zbujajo pozornost, drugi svoje starše izsiljujejo, tretji manipulirajo, ker obvladajo svoj vzorec obnašanja, s katerim izražajo svojo voljo.

V vsakem od nas odraslih je delček našega lastnega otroštva, delček sveta, ki so ga v nas zapustili naši starši, in delček sveta, ki ga tkemo sami s seboj in s tistimi, s katerimi živimo. Prav ta prepletenost nam pomaga razumeti naše otroke, razumeti, kako jim je, kaj čutijo, česa jih je strah in kaj si želijo. In ko jih začutimo, jih razumemo, lahko razumemo tudi neješčnost, vendar ne v otrokovo škodo.

Včasih ne jemo, ker smo siti, včasih pa jemo zato, ker smo žalostni! In to velja tako za otroke kot odrasle.
Pri svojem delu se pogostokrat srečam s starši, ki si želijo univerzalnega recepta, ki bi pomagal njihove otroke »popraviti«, da bi postali bolj mirni, bolj ubogljivi, bolj prijazni in bolj ješči. Pa tega žal ni. V človekovem življenju je namreč hrana že od nekdaj igrala pomembno vlogo. Hrana ni le osnovni pogoj za rast in razvoj; je tesno povezana z našimi občutji, z našim razpoloženjem, z vzgojo, z družinskimi navadami in s kulturnim okoljem, iz katerega prihajamo.

Otroku hrane nikoli ne vsiljujmo in mu dajmo dovolj časa, da hrano zaužije v miru. Ponudimo oz. omogočimo mu hrano, ki jo bo izbral po lastni želji. Pri majhnih otrocih bodimo še posebej pozorni na uvajanje novih okusov, ki naj bodo postopni. S hrano ne silimo otroka, ko je ta utrujen ali pod stresom. Ne jezimo se nanj, če jo odklanja oziroma je ne sprejema, kadar bi si to starši želeli.

In kar zadeva popustljivost, je ta opaziti predvsem pri starših, ki imajo do svojih otrok površen odnos, ki si za vzgojo in reševanje njihovih stisk ne vzamejo dovolj časa, ki popuščajo, ker ne znajo postaviti jasnih meja. Včasih se med otroki in starši zaplete pri vsakdanjih stvareh. Iz vsake težavice se ne razvijejo velike težave, motnje ali bolezni, vendar moramo biti tudi pri majhnih problemih pozorni, da ne prerastejo v velike. In da bi starši laže razumeli in pomagali svojim otrokom, je treba kdaj pogledati na svet tudi skozi njihove oči. In seveda popustiti, če je to v otrokovo dobro.