| Vsebina številke,
Izbrani članki, Recept meseca,
Naš nasvet
NOVEMBER 2010
IZBRANI ČLANKI - POVZETKI
| Osvetljujemo
Svojci, oskrba bolnika na domu, umiranje in smrt
Ljudje se rojevamo in umiramo. In čeprav so bolezen, umiranje in smrt del našega življenja, o tem večina nerada, redko ali pa sploh ne razmišlja. Toda, četudi na smrt nikoli ne pomislimo, vedno pride …O bolezni, smrti in umiranju smo se pogovarjali z Urško Lunder, dr. med.,, z Majdo Brumec, medicinsko sestro iz hospica, območnega odbora Maribor. Objavljamo tudi izpoved Branka Petroviča, iz Novega mesta, ki je do smrti ljubeče skrbel za svojo ženo, ko je zbolela za rakom. |
 |
| Razkrivamo
Družabna omrežja so tudi med Slovenci zelo priljubljena
Družabna omrežja so tudi med Slovenci zelo priljubljena. Najbolj znano in razširjeno družabno omrežje je Facebook, ki je danes malone sinonim za takšno omrežje, obstajajo pa še druga, prav tako splošno razširjena in uporabljana. Po raziskavi, ki so jo letos opravili na slovenski točki ozaveščanja o varni rabi interneta v Sloveniji skoraj 60 odstotkov uporabnikov spleta uporablja spletna družabna omrežja.
|
 |
| Naš pogovor
Katarina Nadrag, avtorica knjige Utopljene sanje
Katarina Nadrag je napisala knjigo Utopljene sanje, avtobiografijo o odraščanju v alkoholični družini. Življenje otroka v takšni družini je primerljivo edino še z življenjem v koncentracijskem taborišču, se v predgovoru h knjigi slikovito izrazi dr. Andrej Perko, psiholog, pred njim pa je enako trdil tudi pokojni psihiater dr. Janez Rugelj. Katarina je s svojim opisom dokazala, da je to res, s svojim življenjem pa priča, da se dá izvleči tudi iz tega najhujšega pekla. |
|
| Odnosi med nami
Kaj so otroci dolžni staršem
Vsi starši so vredni, da jih cenimo, če ne zaradi drugega že zato, ker so nam dali življenje, ki ga imamo. Otroci na bi bili do staršev pozorni in hvaležni tudi za skrb v otroštvu in odraščanju. Kaj pa, če starši niso bili »dobri« starši? Ali so otroci kaj dolžni staršem, ki so jih zanemarjali, jih pretepali ali kako drugače zlorabljali, bili pijanci ... Odgovor je da. Odrasli otrok naj poišče v sebi razumevanje. S pogledom v širšo perspektivo vzrokov in posledic to ne bo težko, še posebno tistim, ki vlagajo v duhovno rast.
|
|
Otroštvo znanih Slovenk in Slovencev
Regina ali Irena Jalšovec Kogoj, pevka zabavne glasbe
Na odru in pred publiko strašno uživa. Še ko je bila majhna punčka, je vsakomur, ki je prišel k njim na obisk, priredila predstavo, v kateri je pela, plesala in igrala. Če so ji gledalci zaploskali, je bila zelo srečna. Rada je tudi pozirala, ko jo je sosed Lado Klar iz Murske Sobote fotografiral ter na njej preizkušal kakovost svojih novih fotoaparatov. Če je kdo Ireno tedaj vprašal, kaj bo, ko bo velika, je izstrelila: zdravnica, a kljub temu ji je petje in glasba pomenita največje zadovoljstvo.
|
|
Spoznajte jo
Romana Ercegovič – ustvarjalka in magistrica na področju obrednega gledališča
Romano Ercegovič je po končanem študiju dramaturgije na AGRFT pritegnila obrednost, modrost in ustvarjalnost starodavnih kultur, pot v neznano. Začutila je, da mora prodreti globlje, v samo zibel gledališke umetnosti, predvsem pa globoko vase. Želela je ostati zvesta sebi, avtentična in svobodna, zato je našla svojo pot, ki ni vedno lahka, je pa zagotovo njena. Me drugim meni, da v sodobni družbi človekovo vrednost določamo glede na inteligenco in storilnost, a nam postaja vse bolj jasno, da se stari temelji počasi in vztrajno razsuvajo. Nova perspektiva za razvoj človeštva je modrost srca. |
|
Arhitektka svetuje
Izkoristimo prostor pod stopnicami
Če imamo v hiši veliko prostora, praznine pod stopnicami ne opazimo in tja morda postavimo le kakšno vazo ali kaj podobnega. Stopnice v dnevni sobi so del prostora in dogajanja pa tudi njegov okras. Najbolje so izkoriščene, če je pod njimi prehod v druge prostore, a tam, kjer pod njimi ni zadosti višine, je prostor običajno neizkoriščen in zdi se, da tudi nekoristen. Prazen prostor pod stopnicami, predvsem v veži ali na hodniku, pa nas začne motiti, če imamo premalo prostora za shranjevanje ali nam preprosto manjka shramba. |
|
Okrasni vrt
Trave v vrtu
Trave v vrtu so vedno bolj priljubljene, sadimo jih na grede, v posode, korita … Zasaditve si brez njih skoraj ne moremo predstavljati. So trpežne rastline in z njimi ni veliko dela. Večina jih ljubi sonce, so pa tudi izjeme. V zasaditve vnašajo mehkobo in romantiko, še zlasti takrat, ko se upogibajo v vetru. Vrt krasijo od zgodnje pomladi do pozne jeseni, lepe pa so tudi pozimi, ko jih pobeli ivje ali sneg. |
|
 |
Pečen piščanec s prilogo |
Sestavine za 4 osebe: 1 piščanec (okoli 1,2 kg), sol, poper, malo olja za pekač, 500 g šalotk ali majhnih čebul, po 250 g rdečih in rumenih paradižnikov češnjevcev, 2 majhni vejici rožmarina, svež ali posušen timijan, 125 ml rdečega vina in 125 ml zelenjavne jušne osnove. |
Piščanca operemo, do suhega popivnamo ter zunaj in znotraj natremo s soljo in poprom. Položimo ga v malo naoljen pekač z višjim robom (glej sliko) in vsega skupaj dobrih 75 minut pečemo v pečici, ki smo jo segreli na 175 ºC. Medtem ko se piščanec peče, olupimo šalotke ali čebule. Paradižnike operemo, odstranimo nastavke za pecelj in plodove razpolovimo. Rožmarin in svež timijan oplaknemo in do suhega otresemo. Iglice oziroma listke posmukamo. Ko se je piščanec pekel 30 minut, vlijemo v pekač vino in jušno osnovo. Dodamo šalotke oziroma čebule. 20 minut pred koncem pečenja dodamo paradižnik in rožmarinove iglice ter timijan. Zelenjavo posolimo in popopramo. Ko je vse pečeno, ponudimo s svežo bageto.
|
|
NAŠ NASVET
Dedovanje po očetu
Nedavno mi je umrl oče. Zdaj me zanima, kako se začne postopek dedovanja? Kateri organ je tisti, ki začne takšen postopek?
Mitja
ODGOVARJA: mag. Boštjan J. Turk, univ. dipl. pravnik, direktor inštituta za civilno in gospodarsko pravo
Postopek dedovanja oziroma zapuščinski postopek se začne po uradni dolžnosti. Začne ga sodišče, potem ko izve, da je nekdo umrl oziroma, da je razglašen za mrtvega, in sicer na podlagi dospele smrtovnice (mrliškega lista). Smrtovnica se sestavi s strani matičarja na podlagi podatkov, ki jih pošljejo (pošljete) matičnemu uradu pokojnikovi sorodniki oziroma osebe, s katerimi je pokojnik živel. Matičar je potem dolžan smrtovnico poslati zapuščinskemu sodišču v 30 dneh od vpisa. Dolžnost matičarja je tudi, da preveri, ali je za pokojnikom ostala pisna oporoka ali pa listina o ustni oporoki. Lahko se zgodi, da sodišče dobi nepopolno smrtovnico ali pa samo izpisek iz matične knjige umrlih – v tem primeru lahko sodišče samo sestavi smrtovnico.
Ko sodišče prejme smrtovnico, najprej prouči, ali je dejansko pristojno za izvedbo zapuščinske obravnave, po potrebi pa sprejme tudi vse potrebne ukrepe za zavarovanje zapuščine – tako bo ravnalo v primeru, če bo ugotovilo, da nobeden izmed dedičev ni sposoben upravljati premoženja. Če sodišče ugotovi, da je zapuščina sestavljena samo iz premičnin in da nobeden izmed dedičev ne zahteva obravnave, se obravnava sploh ne opravi, v nasprotnem primeru pa se opravi, za obravnavo sodišče določi narok, v vabilu na narok pa obvesti prizadete osebe o uvedbi postopka. V zapuščinskem postopku nato sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
|
|
