PRILOGA: LJUDJE ODPRTIH ROK

Letos imate bralke in bralci Naše žene spet možnost, da med 29 kandidati, predstavljenimi v prilogi Ljudje odprtih rok izberete svojega kandidata ali kandidatko za Dobrega človeka 2001. Ta naziv bo dobil tisti, ki bo dobil največ vaših glasov. Prosimo vas, da na glasovnico, ki jo objavljamo na 31. strani priloge, zapišete ime svojega "dobrega človeka 2001 in nam jo pošljete najkasneje do 30. oktobra. Med vsemi, ki nam boste poslali svojo glasovnico, jih bomo deset izžrebali in nagradili z lepimi nagradami.

PRILOGA: POMEŽIK PROSTEMU ČASU

Priloga je izšla v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in v njej je predstavljenih 17 počitniških domov te organizacije. V njih vsako leto počitnice preživlja 60.000 otrok. Kakovostno izrabljen prosti čas, kot ga ponuja bivanje v teh domovih je imenitna priložnost, da se v prijetnem in prijateljskem okolju naučijo veliko novega. Na letovanje gredo tudi otroci, katerih starši sami ne bi zmogli vseh stroškov.
Prilogo smo naredili še v času, ko so bili otroci na počitnicah in povedali so nam veliko zanimivega o tem, kako poteka njihovo letovanje.

TEMA MESECA
Otroci imajo prednost - ali res?

Kdaj pravzaprav otroku lahko postavimo vprašanje, kot je: Ali bi živel raje pri mami ali pri očetu? Kaj so otrokove pravice, kdo jih zastopa in kdo jih brani? Se jih otroci zavedajo, lahko o njih odločajo?
To so vprašanja, ki namesto odgovorov porajajo nova vprašanja. Konvencija o pravicah otrok nalaga državam spoštovanje osebnih pravic otroka, na primer pravice do ohranjanja lastne identitete, do stikov z obema staršema po razvezi, do izražanja lastnega mnenja, do zaslišanja in do obravnave. Kakšna pa je stvarnost? Strogo upoštevanje otrokovih pravic lahko vodi do ustvarjanja novih in novih kršitev teh pravic.

NAŠ PORTRET
Darija Eržen: Delala sem po svoji vesti

Dariji Eržen, dr. med., je Zdravniška zbornica pred tremi leti odvzela licenco zaradi nestrokovnih prijemov, s katerimi naj bi povzročila smrt pacienta. Afera o homeopatskem zdravljenju je zelo odmevala, zdravnici Erženovi pa je ob strani stala laična javnost, še zlasti njeni pacienti, ki so jo poznali kot vestno in odgovorno zdravnico. Kakšen je njen današnji pogled na takratna dogajanja in ali bi danes ravnala drugače? Ali se je odnos uradne medicine do homeopatije v čem spremenil in kaj sploh je to homeopatija?

AKTUALNO
Kako daleč je do človeškega klona?

Revolucionarne znanstvene metode so že od nekdaj dvigovale prah in vzbujale etične pomisleke. Malokatera pa je tako razburila našo domišljijo kot napoved o kloniranju človeka. Ali je kloniranje človeka sploh smiselno, če pa vemo, da zadnje besede pri oblikovanju človeka kot osebe pravzaprav nimajo geni ampak okolje. V Naši ženi o tem, kako naivni so zagovorniki kloniranja in kakšne so lahko posledice odpiranja te Pandorine skrinjice. Pa tudi o tem, ali je v tem trenutku kaj takšnega sploh mogoče izvesti.

SPODBUJAJO NAS
Sama si ustvarja priložnosti

Življenje ji je že kot majhni deklici na pot postavljalo ovire, pa tudi pozneje ji ni prizanašalo. Tanja Oblak kljub temu preseneti z mislijo, da si moramo življenjske priložnosti ustvariti sami, in ne čakati nanje. In kdo je Tanja Oblak? To je odprta, odločna, vztrajna in dobrovoljna mati dveh otrok, ki živi v Gorenjem Brdu, majhni vasi v škofjeloškem pogorju. Preberite njeno spodbudno zgodbo.

PO SVETU
Prijetno življenje na Robinzonovem otoku

Vsi poznamo roman Daniela Defoa o Robinzonu, malokdo pa ve, da je zgodba o njem večinoma resnična in da ta otok v resnici obstaja. Le da prava zgodba ni potekala v Atlantskem oceanu ampak v Tihem in da je pravi Robinzon na otoku v samoti preživel le štiri leta. Danes Robinzonov otok ni več osamljen, življenje na njem je prijetno in umirjeno, za otroke skoraj idilično. Elektronska pošta, računalniki in mobilni telefoni pa so prodrli tudi do tja.

RAČUNALNIŠKO ZNANJE

Ob delu sem se samostojno naučil uporabljati več računalniških programov, vendar za nobenega nimam uradnega potrdila, da ga obvladam. Prebral sem vaš odgovor v prejšnji številki Naše žene o učenju tujih jezikov in me zanima, ali obstaja tudi kakšen javnoveljavni računalniški program. To me še posebej zanima, ker razmišljam, da bi bilo moje naslednje delo še bolj povezano z računalništvom (to si zelo želim).

Peter

ODGOVARJA:
Tanja Vilič Klenovšek, mag. ped., Andragoški center Slovenije

V zadnjem letu sem imela več podobnih vprašanj, kot je vaše. Vse več ljudi se samih nauči uporabe različnih računalniških programov in pri posameznih programih tisto, kar potrebujejo pri svojem delu. Tako nekateri posamezen program uporabljajo npr. le za pisanje besedila, drugi tudi za celostno urejanje daljših besedil, tretji le za izdelavo tabel ali grafov. Potrebe pri uporabi računalniških programov so različne, kar se danes odraža tudi v ponudbi izobraževalnih programov (tečajev), ki usposabljajo za uporabo določenega računalniškega programa. Tako so za učenje istega računalniškega programa lahko daljši ali krajši tečaji. Zato je podobno, kot sem napisala za učenje tujih jezikov, tudi pri izbiri tega izobraževanja pomembno, da se vnaprej natančno pozanimamo, kaj ponuja posamezen tečaj: katere vsebine, koliko časa traja, način poteka (npr. ali bomo delali sami na računalniku ali bosta dva udeleženca na en računalnik, koliko časa je namenjeno vajam oziroma utrjevanju naučenega, kar je pri uporabi računalniškega programa še posebej pomembno), ali izvajalec nudi po zaključku tudi nasvete, če naletimo pri uporabi programa na težave.

Vas sicer ne zanima vpis v tečaj, temveč sklepam, da želite za že pridobljeno znanje (po samostojni poti) pridobiti potrdilo, ki bi imelo javno veljavo. Žal vam moram odgovoriti, da na področju računalništva še nimamo javnoveljavnega programa izobraževanja za odrasle, čeprav se o tem že nekaj časa razmišlja. Prav zaradi različnih potreb različnih ljudi po obvladanju posameznega računalniškega programa in hitrega posodabljanja računalniških programov zastopajo nekateri strokovnjaki mnenje, da ni smiselno pripravljati javnoveljavnega programa. Zato se nekateri bolj zavzemajo za opredelitev določenega splošnega računalniškega znanja, ki bi ga določili na mednarodni ravni. Eden takšnih poskusov je sedaj v Sloveniji v začetni fazi priprave, in sicer je nosilec teh priprav Andragoški zavod Maribor, ljudska univerza. Predlagam vam, da jih pokličete za dodatne informacije.

Predstavila vam bom še eno novost pri nas, ki se navezuje na vaša razmišljanja o vašem bodočem delu. Z vzpostavitvijo t. i. certifikatnega sistema smo v Sloveniji pridobili možnost pridobivanja poklicnih kvalifikacij na določenih področjih dela, ki dajejo/bodo dajale specifična (specialistična) znanja, ki izhajajo iz potreb v delovnih procesih. Sam sistem je v intenzivnem razvoju, nekatere poklicne kvalifikacije so že opredeljene in sprejete, nekatere so šele predlagane. Poklicno kvalifikacijo bo v certifikatnem sistemu mogoče pridobiti po vnaprej natančno določenem postopku, pri čemer je novost tudi ta, da ne bo potrebno obvezno obiskovati organiziranega izobraževanja, temveč se boste lahko kar direktno prijavili k opravljanju izpita za pridobitev kvalifikacije. Za posamezno kvalifikacijo bodo natančno določena znanja in spretnosti, ki jih bo potrebno obvladati (in se bodo preverjala na izpitu). Če pa bo posameznik lahko dokazal, da določena znanja že obvlada (bo imel za to ustrezna potrdila ali npr. izdelek), bodo te vsebine oziroma znanja in spretnosti izpuščene iz preverjanja na izpitu (za to dokazovanje so prav tako natančno določena pravila in postopki).

Za področje računalništva je danih kar nekaj pobud za pripravo poklicnih kvalifikacij, ki pa še niso sprejete in potrjene. Kvalifikacije se lahko tudi navezujejo na vnaprej opredeljeno vrsto ali stopnjo predhodne izobrazbe, zato se je vedno vnaprej smiselno pozanimati, kaj so tisti predhodni izobrazbeni pogoji, ki jih moramo izpolnjevati. Če vas ta možnost zanima, me lahko za več informacij o tem pokličete po telefonu 01 5842 584 ali mi še dodatna vprašanja zastavite v Svetovalnem kotičku Andragoškega centra Slovenije.

Upam, da vam bodo posredovane informacije v pomoč in spodbudo pri odločitvi o vašem bodočem delu.