RUMENE STRANI

PRILOGA: GIBANJE ZA ZDRAVJE

Vaje za gibčnejši vrat * nordijska hoja s palicami * planinski izleti: na Porezen, v dolino Vrat in na Črno prst

POSEBNA PRILOGA: LJUDJE ODPRTIH ROK

Predstavljamo 27 posameznikov in skupin, ki jih odlikujejo dobra dela * glasujte za dobrega človeka 2005 * kdo bo dobrotnik, darovalec in osebnost leta?

POSEBNA PRILOGA: MODNI ALBUM JESEN-ZIMA 2005

NE BOLIJO SAMO UDARCI
Nasilje v družini po razvezi

Večkrat nas bolj kot udarec zabolijo besede. Žal ima veliko ljudi v družini ali po ločitvi od partnerja bolj kot s fizičnim opraviti s psihičnim nasiljem, ki pa se ga največkrat niti ne zavedamo in ne ukrepamo, dokler ne prerase v udarce ali celo kaj hujšega. Duševno nasilje je teže zaznati, še teže pa je pravočasno ukrepati.

NEKATERE PA ZANJO SKORAJ NE VEDO
Tretjina žensk je zaradi menstruacije onesposobljena za delo

Morda ni presenetljiv podatek, da ima več kot polovica žensk težave ob menstruaciji. Skoraj trideset odstotkov žensk ima med menstruacijo tako hude težave, da niso sposobne opravljati dela, približno trideset odstotkov je takšnih z zmernimi težavami, ostale pa težav pri menstruaciji ne poznajo.

KAKO BOGATO JE NAŠE ŽIVLJENJE
Delavnica Osebni dnevnik

Tisti udeleženci, ki se do delavnice niso preveč ukvarjali s svojim osebnostnim razvojem in ki imajo pred precej stvari nerešenih, doživijo pravo katarzo. Tisto, kar udeleženci doživijo, je predvsem spoznanje, da je življenje bogato, lepo, polno. V nas se zavrti toliko podob, da se tega običajno niti ne zavedamo. Takrat se šele zavemo, koliko stvari smo v življenju že opravili, koliko ljudi smo srečali, česa vse smo se naučili, kakšne možnosti in priložnosti smo že imeli in jih še imamo. Vse to pa prebuja radost življenja.

MOJCA DRČAR MURKO, EVROPSKA POSLANKA
Naš pogovor

Kdo zares vlada Evropi? So to skupine industrijalcev, finančni in naftni lobiji, tajne lože, plemstvo ali državljani prek svojih izvoljenih poslancev? Mojca Drčar Murko ugotavlja, da politiki še najmanj vladajo Evropi. Sama ocenjuje politiko kot lokalno zadevo z lokalnim dometom moči in vpliva. Globalno pa svetu vladajo kapital in koncerni. Politika se sicer sprejema v Evropi, uresničiti pa se mora na lokalni ravni, kjer politiki tudi odgovarjajo svojim volivcem.

BRSKAMO PO TRGOVINAH
Mehkoba izbranih pletenin

Sodobna mladenka ali dama v letih je navkljub svojim "odvečnim" kilogramčkom lahko prav tako urejena, prikupna, privlačna in opazna. Nekaj prikupnih kilic presežka še ne oznanja simptomov ameriške debelosti. Dokler se imate v oblasti, ni panike!
Pogumno se posvetite svojemu videzu, poskrbite za brezhibno podobo in predvsem, imejte se radi. Na podlagi tovrstne ljubezni se bodo kar tako in mimogrede na vas nalepile še vse ostale ljubezni tega sveta.

DELITEV PREMOŽENJA PO RAZVEZI

Ob ločitvi morata zakonca rešiti več problemov.

Ko gre za sporazumno ločitev, se morata dogovoriti za vprašanja o dodelitvi otrok, stikih z roditeljem, pri katerem otroci ne bodo živeli, plačevanju preživnine in delitvi premoženja.

Če se ne moreta dogovoriti, kolikšen je delež premoženja enega in drugega, problem rešujeta po sodni poti, kar lahko traja tudi več let. Stroški sodnih postopkov jima pogosto poberejo precejšen del premoženja. (Da ne omenjamo psiholoških obremenitev, ki sta jih deležna oba, posredno pa tudi otroci).

Prvi meseci po ločitvi - pri nekaterih pa še dlje - so polni čustvenih napetosti, nezaupanja, strahov, da bo eden izkoristil položaj in oškodoval drugega. Marsikdaj se tudi res dogaja, da dobijo razočaranja, zamere, tudi sovražnost do drugega svoj epilog v premoženjskih pravdah. Pogosto se ljudje sami niti ne zavedajo svojih globokih motivov za vodenje sporov v zvezi s premoženjem.

V premoženjskih sporih tudi ne gre prezreti stvarnih teženj po premoženju, pri katerih običajno vsak misli, da mu pripada več, kot mu je drugi pripravljen priznati. Položaj je še zapletenejši tam, kjer sta imela zakonca že nekaj premoženja pred sklenitvijo zvezo. Bolj zapleteno je, ko je bil del premoženja pridobljen prej, nekaj pa v času skupnega življenja. Teže je, če so zraven darila sorodnikov, običajno staršev enega ali drugega zakonca. Problem je tudi, ko je bilo z darilno pogodbo dano premoženje obema zakoncema s predpostavko, da ga bosta uporabljala oba. Formalnopravno so stvari jasne, zaradi psiholoških ovir pa postanejo predmet sporov.

V takih primerih jima lahko pomaga mediator, ki kot nevtralna oseba vodi razgovore čez čeri, ob katerih bi se lahko dobra volja in želja po sporazumu razbili in bi dogovarjanje obtičalo v slepi ulici.

PRIMER

Robert in Vesna se nameravata ločiti. Skupaj sta preživela dvajset let zakona, v katerem sta se jima rodila dva otroka, ki sta danes stara osemnajst in štirinajst let. Natančneje rečeno: ločitev je predlagal oče, mati je nanjo pristala, ker je sprevidela, da ne bi bilo smiselno na silo vztrajati v odnosu, v katerem mož ni bil več pripravljen ostati.

V času trajanja zakonske zveze sta si zgradila hišo, v kateri je živela družina. Za otroka je bil to dom, v katerem sta preživela ves čas odraščanja. Zato sta hotela ostati v njem. Prav tako sta se strinjala, da bosta pri materi, ki bo ostala v hiši, s čimer se je strinjal tudi oče.

Oče je imel dober odnos z otrokoma, vendar je bil vseskozi manj udeležen pri vzgoji in oskrbi otrok, saj je bil zaradi službe veliko zdoma in se je z otrokoma v glavnem ukvarjala mati.

Sporazumeti se je bilo treba še glede premoženja.

Oba zakonca sta se zavedala, da je materin delež pri hiši večji, ker je dobila parcelo od svojih staršev in ker je vložila v hišo tudi kupnino za garsonjero, ki jo je imela že prej.

Pri delitvi premoženja je šlo za delitev ostalega dela hiše, ki je bila postavljena s skupnimi sredstvi in s skupnim delom.

Žena je pripravila predlog delitve, v katerem je bil ocenjen možev delež. Z njegovo višino se je mož strinjal.

Ko sta se dogovarjala, na kakšen način naj bi mož delež dobil, se jima je ustavilo.

Da bi prišla iz slepe ulice, sta šla k mediatorju, ker sta se zavedala, da bi bila pravda draga.

Mati je predlagala, da bi oče podaril otrokoma svoj delež; to je nameravala storiti tudi sama. Ona bi ostala v hiši, ki bi bila formalno last otrok. Imela bi doživljenjsko stanovanjsko pravico.

Oče je pristal, da se odpove premoženju v korist otrok, pričakoval pa je, da se s tem njegove materialne obveznosti do otrok končajo. Materi pa se je zdelo primerno, da bi oče plačeval za otroke preživnino, tako kot je to običajno pri otrocih ločenih staršev. Na tej točki se je njuno dogovarjanje končalo.

Mediator je takoj na začetku zaznal dve stvari, ki sta pomembni za nadaljnje dogovarjanje:

1. Žena je bila v odnosu do moža vodilna, dominantna, bila je tudi intelektualno močnejša in besedno spretnejša.
2. Mož, ki je bil podrejen, je sicer ženi besedno skopo pritrjeval, svoje nezadovoljstvo pa je kazal z izmikanjem in nesodelovanjem.
Na tej točki je mediator posegel in povzel materin predlog približno takole:

"Premoženje, ki je vajina skupna last, se fizično ne bo delilo, ker bi se mu oba odrekla v korist otrok. Vi (žena) bi obdržali stanovanjsko pravico. Do svoje smrti bi ostali v hiši, ki bo last otrok, vi ( mož) pa boste poiskali drugo stanovanje in plačevali preživnino za otroke, od skupnega premoženja pa ne boste dobili nič."
" Se vam zdi taka rešitev pravična? " je na koncu vprašal.
Sledil je daljši pogovor z vsakim posebej.

Ob tem je žena imela možnost neogroženo razmišljati o moževem položaju. Zavedla se je dejstva, da bo dejansko, ne formalno, njej ostalo vse, kar sta skupaj ustvarila. Mož bo ostal po dvajsetih letih dela in vlaganja v hišo brez vsega, plačeval pa bi naj še preživnino.

Mož, ki je doživel, da se odprto razpravlja o njegovem položaju, je zmogel izraziti svoje razočaranje in tudi nemoč, ki jo je vedno doživljal ob dominantni ženi, ki se ji je moral podrejati. Zato se je končno odločil za prekinitev odnosa.

Po tem pogovoru, ki je bil neke vrste katarza za oba, sta zakonca po posvetu s pravnikom našla zadovoljivo in pravičnejšo rešitev.

Anica Uranjek, družinska mediatorka