Otrokov dnevni počitek
Moja dveletna hčerka se zadnje čase na vse pretege upira popoldanskemu spanju, čeprav vidim, da je pogosto zelo utrujena. Na spanje pristane le, kadar se vozi v avtu. Sama se zelo dobro spominjam opoldanskega počitka in spanja, ko sem bila otrok. Rada sem počivala, medtem ko je moj brat doživljal opoldanski počitek kot kazen in enourno dolgočasje. Ob spremenjenih vzgojnih pogledih in drugačnem načinu življenja se sprašujem, kakšna so mnenja današnjih strokovnjakov o otrokovem dnevnem počitku. Zanima me, ali naj pri hčeri vztrajam glede popoldanskega spanja oziroma kateri čas dneva je za otrokov počitek najprimernejši. Kako dolg naj bo dnevni počitek in ali ta vpliva na kakovost otrokovega nočnega počitka?
Bralka Vladka
ODGOVARJA: Nada Banič Govc, univ. dipl. soc.
Spoštovana gospa Vladka, starševska zaskrbljenost zaradi otrokovega dnevnega počitka je pogosta zaradi nejasnih starševskih predstav in dvomov, koliko spanja otrok potrebuje. Dnevni spanec je pomemben, ker dopolnjuje količino celotnega spanja, ki ga otrok v štiriindvajsetih urah potrebuje. Sleherni otrok je unikatno bitje in potrebe vsakega so različne, ne glede na njegovo razvojno stopnjo in rast. Poznavanje splošnih značilnosti otrokovega razvoja omogoča staršem boljše poznavanje otrokovih potreb, njegovo vedenje pa jim pomaga krojiti zdrave spalne navade. Dnevni dremež in počitek zagotavljata otroku potrebno obnovitev energije in skupaj z nočnim spanjem prispevata k zdravi možganski rasti in njegovemu zorenju.
Spanje in počitek igrata pomembno vlogo pri razvoju otrokove možganske mase in živčnega sistema, kar je potrebno za zdravo delovanje človekovih aktivnosti. V zgodnjem otroštvu potekata intenzivna možganska rast in reorganizacija možganskih celic in njihovih poti, ki v veliki meri kreirajo otrokove bodoče telesne in duševne sposobnosti. V tem obdobju se zgodi tako imenovano obrezovanje možganov, ki dramatično zmanjšuje število nepotrebnih celičnih poti in krepi zveze s celicami, ki jih človek potrebuje. Otrokovi možgani oblikujejo poti in usmeritve perceptualnih in spominskih procesov, ki določajo sposobnost otrokovega učenja in spomina. Spanje in počitek omogočata, da ti procesi nemoteno potekajo. Otrokove potrebe po dnevnem spanju in počitku so odvisne od njegove stopnje rasti in razvoja. Novorojenci do četrtega meseca starosti veliko spijo, ker se prilagajajo na zunanje življenje in se učijo prepoznavati zunanje signale ter namige za spanje. Ti signali vključujejo svetlobo, hrup, igranje, mamino ukvarjanje, ki ga spodbuja k budnosti, medtem ko tišina, neigranje in tema namigujejo otroku, de je prišel čas počitka. Majhen otrok starše opozarja na svojo utrujenost z zehanjem, mencanjem oči, vlečenjem ušesa ipd. In prav je, da starši tem znakom sledijo. Znano je, da so dojenčki, ki čez dan spijo vsaj tri ure, manj razdražljivi in manj jokavi od tistih, ki tega počitka nimajo. Otroci med šestnajstim mesecem in tremi leti starosti raztezajo čas jutranje budnosti in počasi prehajajo na en dnevni dremež.
Otrokovi dnevni počitki se z njegovo starostjo krajšajo, a je od otroka odvisno, kako dolg je njegov počitek. Otroci med drugim in tretjim letom starosti še vedno potrebujejo dva dnevna počitka, saj na ta način obnovijo energijo in dobijo potrebno osvežitev za preostanek dneva. Ti malčki še vedno potrebujejo v povprečju dvanajst ur spanja, vendar se dnevnemu počitku radi upirajo, ker jih radovednost, značilna za to obdobje, žene k raziskovanju novih stvari, včasih pa leži vzrok upiranja v njihovi preutrujenosti. Otroci, ki so navajeni, da starši popustijo njihovim zahtevam, bodo dalj časa sitnarili in uveljavljali svojo voljo.
Večina otrok preneha podnevi dremati v četrtem letu starosti, vendar veliko teh otrok še vedno počiva čez dan nekajkrat na teden. Otroci, prikrajšani za dnevni spanec in počitek, so bolj telesno impulzivni in imajo težave pri koncentraciji, kronično nespočiti otroci hitreje razvijejo vedenjske težave.
Spanje v vozičku ali avtomobilu otroku ne zagotavljata enake kakovosti spanja, saj ta ne prinese globoke sprostitve, ki je potrebna za procese otrokovega notranjega zorenja in obnavljanja. Zato je priporočljivo, da otrok tudi ob dnevnem počitku spi v postelji. Majhni otroci potrebujejo dnevni počitek, četudi se tega branijo, zato je prav, da starši dosledno uveljavljajo ustaljen način (rutino), ki otroka pripravi na počitek.
Izdelan urnik otrokovega počitka in vnaprejšnja priprava na počitek (na primer mirne dejavnosti pred spanjem) bodo tako otroku kot tudi staršem olajšali občasen otrokov odpor. Starši, ki prilagodijo čas počitka otrokovim potrebam, bodo imeli manj težav z njegovim dnevnim počitkom.
Otroku pustimo, da se iz popoldanskega spanca prebudi sam, saj bo na ta način laže razvil svojo rutino spanja. Ustaljena rutina spanja in doslednost staršev v njihovi zahtevi bosta tako otroku kot staršem omogočila hitrejše oblikovanja zdravega vzorca spanja.
Nekateri starši so prepričani, da dnevni spanec moti otrokov ritem nočnega spanja, da mu ga otežuje, zato otrok teže zaspi. Res je, da nekateri otroci potrebujejo več časa, da se pripravijo na nočni počitek, vendar je boljše vodilo za ocenitev zadostnosti otrokovega dnevnega spanja njegovo jutranje prebujanje. Otrok, ki se zgodaj prebuja, ima verjetno preveč dnevnih dremežev, za to je smotrno, da starši razmislijo o spremembi urnika otrokovega spanja in skrajšajo njegov dnevni počitek. Pomembno je, da otroci v štiriindvajsetih urah dobijo zadostno količino spanja, ki je potrebna za njihovo zdravo delovanje.
Otrok, ki prebije delovni teden v dnevnem varstvu, se navadi na ustaljeni red, ki ga ima v svojem varstvu. Večina teh otrok po kosilu počiva, in četudi ne spijo, vedo, da morajo biti tiho, da ne motijo spanja drugih. Kadar starši tega reda ob vikendih ne upoštevajo, lahko povzročijo otrokova notranja trenja in otežijo njegovo navajanje na rutino dnevnega spanja in počitka. V otrokovo korist je, da vzgojitelji in starši sodelujejo in tako olajšajo otrokovo prilagoditev. Ker so starši navadno bolj fleksibilni od varstvenega osebja, je pametno, da otrokov urnik spanja podredijo urniku varstva. Kadarkoli imajo starši pomisleke in dvome o varstvenem urniku dejavnosti, je prav, da se o tem pogovorijo z varstvenim osebjem.
Otrokove potrebe po spanju se razlikujejo glede na otrokovo rast in razvoj. Starši, ki pozorno spremljajo otrokovo vedenje, bodo hitro prepoznali otrokove znake utrujenosti in v skladu z njegovimi potrebami izoblikovali potrebne rutine njegovega spanja. Z osveščenostjo pomembnosti dnevnega počitka, ki ga otrok potrebuje za zdravo možgansko rast in sprotno obnovo njegove energije, bodo starši laže uveljavili svojo doslednost in sledili urniku potrebnega počitka. Spoštovana bralka, upam, da vas je posredovana informacija prepričala, da ne smete podcenjevati otrokovih potreb po počitku, in boste pri hčeri vztrajali, da dobi potreben dnevni počitek.
|
